Oktobra je tri odstotke anketirancev odgovorilo, da delo v celoti opravljajo od doma. Pred epidemijo je ta delež znašal dva odstotka, so v sporočilu za javnost navedli v družbi za javnomnenjske in trženjske raziskave in svetovanje Valicon.

Lani spomladi, v času prvega vala epidemije, je bil delež vprašanih, ki so v celoti delali od doma, bistveno večji. Takrat je 22 odstotkov zaposlenih poročalo, da v celoti delajo od doma. Novembra lani je ta delež padel na 16 odstotkov, spomladi letos pa na 11 odstotkov.

Prejšnji mesec je delo pretežno ali v celoti na delovnem mestu opravljalo nekaj čez 90 odstotkov zaposlenih, medtem ko je aprila ta delež znašal 80 odstotkov.

Delovne razmere

Oktobra je 56 odstotkov vprašanih delalo na istem delovnem mestu in v enakih delovnih razmerah kot pred epidemijo. Medtem je 24 odstotkov vprašanih odgovorilo, da sicer delajo na istem delovnem mestu, a so delovne razmere slabše. Pri tem je delež teh, ki poročajo o slabših delovnih razmerah, statistično značilno večji med zaposlenimi v javnem sektorju.

Izguba dela

Po drugi strani pa so zaposleni pogosteje odgovorili, da zdaj delajo na drugem delovnem mestu oz. da so zaradi izbruha epidemije izgubili delo. O menjavi delovnega mesta je oktobra tako poročalo 11 odstotkov zaposlenih, medtem ko o izgubi delovnega mesta poročajo štirje odstotki vprašanih.

Osebna potrošnja

V Valiconu prav tako spremljajo oceno in pričakovano finančno stanje ter osebno potrošnjo. Ta dva indikatorja spremljajo od zadnje finančne in kasneje gospodarske krize leta 2009. Razmerja med njima predstavljajo dober indikator, ki nakazuje, ali smo bližje obdobju recesije ali gospodarske rasti.

Kot so pojasnili, je za čas recesije značilen prevladujoč segment "prikrajšanih" – to so tisti, katerih finančno stanje je slabše – obseg potrošnje pa manjši, kot je bil pred pol leta. Nasprotno je za čas gospodarske rasti značilen prevladujoč segment "preskrbljenih" – to so tisti, katerih finančno stanje in potrošnja sta glede na obdobje pred pol leta nespremenjena ali boljša oz. večja.

V začetku epidemije so raziskovalci zaznali nov vzorec, v katerem je bil prevladujoč delež "pozornih". To so tisti, ki pričakujejo poslabšanje finančnega stanja in so že znižali obseg potrošnje ali pa pričakujejo, da ga še bodo. Ta delež se je nato nekoliko umiril, a se je zaradi poslabšanja epidemične slike in strahu za draginjo vrnila previdnost, spet se je povečal delež "pozornih", povečal se je tudi delež "prikrajšanih" in zmanjšal delež "preskrbljenih", je ocenil Andraž Zorko iz Valicona.

"K temu je bolj kot resnična sprememba finančnega stanja oziroma epidemija prispevalo poročanje v medijih o dvigu cen energentov in drugih življenjskih potrebščin. V prvi polovici oktobra, ko je bilo teh poročil največ, se je občutno poslabšala ocena finančnega stanja," je pojasnil. Pri tem je izpostavil, da smo od razmerij, ki so značilna za začetek recesije, v tem trenutku še dokaj daleč. V prihajajočem prazničnem decembru pa se utegne potrošnja vsaj kratkoročno povečati.