Med poletnimi počitnicami veliko dijakov in študentov poprime za delo. Vse, ki želijo na ta način kaj zaslužiti, nabrati koristne delovne izkušnje, študentski servisi spodbujajo, naj si med ponudbo počitniških del, ki je zdaj največja, hitro najdejo primernega zase. Vsaka izkušnja, ki se pridobi z delom, je dobra izkušnja, zagotavljajo.

Študentsko delo kot prvi stik z trgom dela

Mladi poleti delajo, da zaslužijo za svoje priboljške, kot so počitnice, obleka, nov telefon, večerna druženja. "Na ta način so bolj finančno samostojni in jim ni treba za vsak evro prositi staršev," so zatrdili na e-Študentskem servisu.

Delajo tudi, da pomagajo svojim staršem, ali pa jih ravno ti k delu spodbudijo. Kot je dejala Saša Hrženjak iz Agencije M servis, se zgodi, da mladim "starši dihajo za ovratnik, jih priganjajo, ker vedo, da vsaka izkušnja, ki se pridobi z delom šteje kot dobra izkušnja in je odlična popotnica za iskanje prve redne zaposlitve".

Študentski servisi mlade spodbujajo, naj zgrabijo priložnost in se preizkusijo v opravljanju različnih nalog, študentom višjih letnikov pa svetujejo, da poprimejo za delo, ki je povezano z njihovo smerjo študija. Po trditvah e-Študentskega servisa obstaja namreč večja možnost, da se v podjetju, kjer so prej opravljali študentsko delo, tudi zaposlijo.

Večina se iskanja počitniškega dela loti prepozno

Študentski servisi ugotavljajo, da se večina mladih iskanja počitniškega dela loti prepozno, in sicer šele po izpitnem obdobju, ko imajo študenti več časa, in ko se dijakom začnejo počitnice. "Ponavadi je takrat pritisk največji in je na voljo najmanj prostih del," so opozorili v Študentskem servisu Celje. In čeprav je dobro, da se mladi podvizajo, nekatera podjetja šele poleti oddajajo dela, zato se bo po besedah Hrženjakove tudi "takrat dalo kaj najti".

Pomembno je, da se mladi o morebitnih prostih delih pozanimajo pri prijateljih, znancih, sorodnikih. Ne smejo pozabiti niti na spletne strani podjetij, ki redno zaposlujejo prek študentskih napotnic, ali pa na zaposlitvene portale. Konkurenca med iskalci študentskega dela je tam manjša, zato imajo več možnosti, da najdejo zaposlitev.

Najbolje so plačani inštruktorji in vaditelji, najmanj delavci v proizvodnji

Dela, ki so na voljo, so zelo različna, ponudba med posameznimi študentskimi servisi pa ostaja več ali manj podobna. Med najpogostejšimi so pomoč v strežbi in prodaji, med drugim se iščejo tudi animatorji, reševalci iz vode, vodniki in učitelji.

Na e-Študentskem servisu, kjer ponujajo več kot 3000 prostih del, pravijo, da je povpraševanje delodajalcev po študentih in dijakih veliko v turističnih središčih in v podjetjih, kjer rabijo zamenjave za delavce, ki gredo poleti na dopust.

Po njihovih trditvah se dijaki zanimajo zlasti za enostavnejša dela, kot sta pakiranje in deklariranje. Med dekleti so priljubljena dela v administraciji in delo hostes, fantje pa povprašujejo tudi po težjih fizičnih delih, kot je prelaganje betonskih vreč, saj lahko v kratkem času zaslužijo več, radi imajo tudi delo za računalnikom.

Med najpogostejšimi prostimi počitniškimi deli na Študentskem servisu Celje so dela v proizvodnji, administrativnih del, kot so poudarili, pa skoraj ni. Na razpolago je več hitrih in kratkih del na raznih prireditvah. Ta so poleg zahtevnejših strokovnih del po trditvah Maje Kladnik iz Študentskega servisa Celje tudi med bolje plačanimi.

Najbolje plačana dela in koliko je najnižji znesek?

Na e-Študentskem servisu med najbolje plačanimi deli izpostavljajo poučevanje in inštrukcije, ki so plačana od devet evrov na uro bruto dalje. Vaditelji, trenerji plavanja ali smučanja dobijo od 8,5 evra na uro bruto dalje, sledijo jim računalničarji in programerji.

Povprečna urna postavka se po trditvah e-Študentskega servisa, ki ima svoje poslovalnice po vsej Sloveniji, razlikuje glede na regijo oz. vrsto dela, ne sme pa biti nižja od 4,53 evra na uro bruto. Običajno so najslabše plačana dela v proizvodnji in v skladišču ter pakiranje, deklariranje in polnjenje polic.

Da ne bo prišlo do nesoglasij in nesporazumov

Pred začetkom dela, ki ga mladi dobijo z dobrim življenjepisom in spremnim pismom, oz. ko mladi delo že izberejo, je dobro, da se pozanimajo o vseh podrobnostih dela: o urni postavki, trajanju dela, zahtevah, dodatnih pogojih, internih pravilih v podjetju ter o roku, v katerem lahko pričakujejo plačilo.

Že pred začetkom dela je treba poskrbeti tudi za napotnico, saj bo v nasprotnem primeru delo potekalo "na črno". V primeru nezgode tako ne bo mogoče zahtevati odškodnine, v primeru inšpekcijskega pregleda pa bosta kaznovana oba z delodajalcem.

Kaj pa, če delodajalec noče plačati?

Vedno se najdejo kakšni delodajalci, ki nočejo poravnati svojih obveznosti za opravljeno študentsko delo. Pri iskanju dela je zato pomembno, da se pozanimajo o plačilni (ne)disciplini delodajalca, na neplačnike študentski servisi tudi sami opozarjajo.

Hrženjakova mladim med drugim svetuje, da z delodajalcem sklenejo pisni formalni dogovor o medsebojnih obveznostih in pravicah, mladi pa naj vzporedno vodijo evidenco opravljenih ur po dnevih in opisom dela, da se zmanjša možnost nesoglasij. "Če pa do nesoglasij kljub temu pride, se je dobro čim prej obrniti na študentski servis," je poudarila.