V prvem letošnjem četrtletju je bilo v Nemčiji prostih 1,38 milijona delovnih mest, kar je skoraj 200.000 več kot v enakem obdobju lani, je ta teden sporočila nemška zvezna agencija za zaposlovanje, podatke pa povzemajo tuji mediji. Največ povpraševanja je še vedno po kvalificiranih delavcih s srednješolsko izobrazbo. 

Sicer so zadnje čase v Nemčiji zaskrbljeno opazovali trend slabitve gospodarske rasti, a je danes nemški statistični urad Destatis sporočil, da se je nemško gospodarstvo v letošnjem prvem četrtletju vrnilo nazaj na pot rasti. To je predvsem posledica močne domače potrošnje in cvetočega gradbeništva, so še dodali. 

Spomnimo, da se je Nemčija konec lanskega leta za las izognila recesiji. Nevarnost sicer še vedno obstaja: analitiki se namreč bojijo in svarijo, da bi se lahko gospodarska rast Nemčije in ostalih članic območja evra močno poslabšala. Četudi imajo namreč zdravo domačo potrošnjo in storitveni sektor, izvozno usmerjena gospodarstva ne morejo mimo posledic zunanjih trgovinskih konfliktov, kakršnega predstavlja trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko.

Katere profile delavcev iščejo v Nemčiji?

Največ je povpraševanja v storitvenem sektorju, sledita pa gradbeni in zdravstveni sektor. 

Največ razpisov je za delavce, ki imajo srednjo poklicno izobrazbo, a še vedno je veliko povpraševanja po inženirjih strojništva, gradbeništva in kemije. So pa zaznali, da je istočasno poskočilo povpraševanje po nekvalificiranih delavcih. 

Težave tudi v Sloveniji

Delodajalci v Sloveniji že nekaj časa opozarjajo na težave z iskanjem ustreznih kadrov. Stanje se vztrajno slabša, tako da je po podatkih delodajalskih organizacij celo huje kot leta 2008. Pomagajo si s tujci, a se praznijo tudi kadrovski bazeni bivših jugoslovanskih republik. Od države zato pričakujejo pospešitev ukrepov in strategijo ekonomskih migracij.

Kje vlada pomanjkanje? 

Glede na anketne podatke zavoda za zaposlovanje se je v preteklega pol leta v povprečju s pomanjkanjem ustreznih kadrov srečalo že 49,2 odstotka delodajalcev, v velikih podjetjih pa kar 70 odstotkov. S kadri imajo največ težav v gostinstvu (68,8 odstotka), gradbeništvu (62,4 odstotka), zdravstvu in socialnem varstvu (62,2 odstotka), drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (61,2 odstotka) ter predelovanih dejavnostih (55,8 odstotka).

"Delodajalci imajo pogosto težave z iskanjem kadra za poklice, ki so slabše plačani, fizično zahtevni in/ali za katere je značilen neugoden delovni urnik. Poleg navedenega je razviden tudi problem iskanja kandidatov za tehnične poklice, za katere so potrebna poklicno specifična znanja in za katere je težko na hitro usposobiti nov kader, ki (še) nima ustreznih znanj in izkušenj," so za Slovensko tiskovno agencijo (STA) povedali na zavodu.

Na trgu dela se sicer po njihovih navedbah kažejo vse večja strukturna neskladja. Število prostih delovnih mest se povečuje, število brezposelnih pa upada. Posledično se povečuje delež brezposelnih z osnovnošolsko izobrazbo ali brez nje, intenzivno pa narašča tudi delež brezposelnih oseb, ki imajo omejitve pri zaposlovanju in potrebujejo poglobljeno podporo pri zaposlovanju. Na drugi strani delež invalidnih oseb upada počasneje od deleža vseh brezposelnih.

Kako si delodajalci pomagajo zapolniti vrzeli?

Z ukrepi, kot so nadure oziroma začasno povečan obseg dela, zaposlovanje prek kadrovskih agencij, spodbude mladim za hitrejšo zaposlitev, jasno komuniciranje s starejšimi zaposlenimi pri podaljševanju njihove delovne aktivnosti tudi po tem, ko izpolnijo pogoje za upokojitev, ter privabljanje tujih delavcev, je naštel izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič.

In seveda iščejo delavce v tujini, tako kot na primer to počne Nemčija. V Sloveniji je bilo po podatkih zavoda leta 2015 izdanih 14.811 delovnih dovoljenj, leta 2018 pa 18.049. Te številke sicer ne zajemajo podatkov o enotnih delovnih dovoljenjih za prebivanje in delo. Teh je bilo leta 2015 izdanih 1180, leta 2018 20.889, v prvih štirih mesecih tega leta pa že 9693. A izdaja tovrstnega soglasja na drugi strani še ne pomeni izdaje delovnega dovoljenja na pristojni upravni enoti.

Da je iskanje delavcev čez mejo eden ključnih načinov za reševanje problematike, se je strinjal tudi generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) Jože Smole. Največ tujcev še vedno prihaja iz bivših jugoslovanskih republik. Delodajalci so ob tem kritični, ker postopki za zaposlitev delavcev iz tretjih držav trajajo predolgo.

Hribar Milič bi si želel sklenitve sporazumov o zaposlovanju tudi z državami, kot sta Ukrajina in Belorusija. Zavzel se je še, da bi Slovenija po vzoru držav, kot je Nemčija, ustanovila posebne pisarne za zaposlovanje tujcev iz tretjih držav, denimo v Sarajevu, Kijevu, Skopju. "Sicer je bilo to s strani države že obljubljeno, vendar še vedno ni bilo realizirano," je spomnil.