V Sloveniji se je v zadnjih 50 letih pričakovana življenjska doba podaljšala za dobrih 11 let na več kot 77 let za moške in več kot 83 let za ženske.

V prihodnjih 50 letih se bo pričakovana življenjska doba podaljšala še za šest ali sedem let.

Pred 50 leti se je na 1.000 prebivalcev rodilo več kot 18 otrok, danes se jih komajda 10, ali z drugimi besedami skoraj 10.000 manj na leto.

Tako so lanskega leta ugotavljali na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Se sploh zavedamo, kaj zgornji trendi pomenijo za slovenski trg dela v prihodnosti? 

Dejstvo je, da nas bo vse manj in kot družba bomo vse starejši. Kdo bo delal? Kdo bo polnil pokojninsko in druge blagajne? Skupina, ki bo takrat delovno aktivna, tega pritiska ne bo zmogla. In ko, vedoč za vse te napovedi, slišimo, da neki delodajalec ne želi več vlagati v zaposlenega, saj se približuje njegov 40. rojstni dan, smo lahko pošteno zaskrbljeni. 

"Vse prepogosto se tako dogaja, da delavci po 50 letu z enim očesom že pogledujejo po upokojitvi, delodajalci jih dojemajo kot breme in vanje ne vlagajo, družba jih razume kot nekoga, ki odžira delovna mesta mladim. Kaj pa, ko bo mladih preprosto premalo za zadovoljitev potreb vseh delodajalcev ali pa ko se bodo pokojnine zaradi prezgodnjega odhajanja v pokoj znižale pod vsakršno razumno višino, kaj, ko se bomo kot družba zavedli, da za nami ni množice mladih, ki bo poskrbela za našo mirno starost," sprašujejo na ministrstvu.

Ne gre le za trend, ki se odvija v Sloveniji. Z njim se soočajo številne evropske in zahodne države. Večina se nanj že zdaj pripravlja, saj vedo, da se bodo težave s časom le še poglabljale. Nekatere spodbujajo rodnost, druge odpirajo vrata priseljencem in podobno.

Državni sekretar iz omenjenega ministrstva Peter Pogačar je na poslovnem zajtrku, ki ga je organiziral portal mojazaposlitev.si, dejal, da kar 35 odstotkov ljudi v pokoj gre ne iz delovnega mesta, temveč iz zavoda za zaposlovanje. Zakaj družba in delodajalci menijo, da nimajo kaj početi s petdesetletniki ter jih odpuščajo? Zakaj osebe, ki so še delovno aktivne in polne znanja, končajo na zavodih?

Pogačar opozarja na zgrešeno miselnost ljudi, ko pravijo, da bo država pač morala dati ljudem pokojnine. Takoj namreč opozarja, da država nič ne podari. Sredstva le prerazporedi. Torej nekomu vzame in razdeli drugim. Komu pa bo vzela v obliki prispevkov za pokojninsko blagajno, če ne bo dovolj delovnih aktivnih?

Vključenost starejših od 50 let na trg dela je nizka, podatki zavoda za zaposlovanje pa kažejo tudi naraščanje dolgotrajne brezposelnosti starejših od 50 let. S tem narašča tudi stopnja dolgotrajne revščine, na koncu ti ljudje potrebujejo še dodatne socialne transferje, da bi lahko sploh preživeli iz meseca v mesec. 

Starejši kot 'trajni presežki'? 

Ne. V starejših je treba prepoznati potencial in naložbo. Delodajalci bi morali s podporo države vzpostaviti zdravo delovno okolje, in sicer za vse generacije. Številne raziskave namreč kažejo, da se delovni pogoji na slovenskem trgu dela slabšajo, nezadovoljstvo delavcev z njimi pa narašča. Številni poročajo o stresu in preobremenjenosti, s tem pa seveda motivacija za delo pada, če pa vsak dan še slišiš, da si prestar, potem čimprejšnjo upokojitev vidiš kot dober izhod iz stresne situacije. 

Starejši bi morali dlje ostajati na trgu dela, in sicer je to poziv delodajalcem, ki razmišljajo o odpuščanju 45-letnikov, ki naj bi bili za njihove pojme že prestari. Gre pa za ljudi, ki so na višku svoje moči, ki imajo družine in še vedno skrbijo za mladoletne otroke. Taki delavci so še kako motivirani, da delajo in imajo zaposlitev. 

Dalje je treba krepiti izobraževanje in vseživljenjsko učenje. Delodajalci morajo razumeti, da so zaposleni njihova naložba, da je treba v njih vlagati. Delavci pa, da se učenje nikoli ne konča.

Raziskave kažejo, bo čez 5 let že četrtina zaposlenih v Sloveniji starejših od 55 let, brez zadostnega računalniškega znanja pa skoraj polovica zaposlenih. "Delodajalci morajo zato že danes glede na demografsko sliko spremeniti razmišljanje in težiti k transformaciji v učečo se organizacijo. K temu morajo pritegniti vse zaposlene tudi starejše. Le tako se bodo lahko nadgrajevali njihove kompetence in znanja, veščine, način razmišljanja in dela ter se razvijali in rasli kot organizacija. Dober sodelavec, ki pozna podjetje, diha z njeno kulturo je za podjetje naložba, zato naj podjetja razvijajo tudi potenciale starejših sodelavcev in naj ne dovolijo, da jim posamezniki zaspijo oz. preidejo v t.i. zimsko spanje in odvržejo svoj kreativni potencial. Obenem pa naj se delodajalci opogumijo in pričnejo zaposlovati starejše, saj imajo znanja in izkušnje, kajti na trgu dela mladih ne bo več dovolj," je poudarila direktorica portala mojazaposlitev.si Saša Boštjančič.

Predstavniki Centra za izobraževanje Cene Štupar pravijo, da je dandanes že splošno znano, da se prebivalstvo v Sloveniji stara, zato se delodajalci srečujejo z novimi metodami razvoja kadrov ter se počasi privajajo, da je ključ do uspeha izobraževanje kadra. "Starejši zaposleni so zakladnica znanj, ki so jih pridobili tekom svoje kariere in če jih obogatimo z znanjem, ki je domena mladih generacij (predvsem računalniške kompetence, e-pismenost, jezikovne kompetence) smo dobili pravo zakladnico znanj, ki bo z izkušnjami še dodatno doprinesla k uspehu podjetja," opozarjajo. 

Direktor omenjenega centra Bojan Hajdinjak je poudaril, da je prihodnost v gradnji splošnih kompetenc, ki so nato podlaga za nadgradnjo specifičnih kompetenc. Vključevanje starejših zaposlenih bo moralo postati logičen korak pri prenosu znanj na mlajše generacije.