Predlog glede razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi "zaradi porušenega medsebojnega zaupanja" je po mnenju sindikatov nesprejemljiv. V Sindikatu državnih organov Slovenije in Sindikatu carinikov Slovenije opozarjajo, da mora razlog za odpustitev prej tičati v strokovnosti dela, ne v "simpatičnosti".

Predsednik Sindikata državnih organov Slovenije Frančišek Verk, se ne strinja s predlogom, ki ga je podprla večina delodajalskih združenj, saj porušeno zaupanje ne sme biti razlog za prekinitev delovnega razmerja. Predlog je "nedostojen", ministrstvo pa z njim ne spoštuje zahtev po zagotavljanju enakih možnosti, opozarja.

"Gre za poskus uzakonitve aktualne prakse iz zasebnega in še posebej iz javnega sektorja, ko morajo biti javni uslužbenci 'lojalni' delodajalcem tudi takrat, ko ti zavestno kršijo pozitivno zakonodajo oziroma zlorabljajo javna pooblastila," je dejal. Po njegovih besedah bi se v takšni "fantomski" noveli zakona o delovnih razmerjih uzakonilo nekaj, kar se že v praksi neformalno sicer izvaja - da bo, kdor s kom ne bo kompatibilen, izločen.

Tudi sekretar sindikata državnih organov Drago Ščernjavič meni, da je predlog nesprejemljiv: "Da bi delodajalec zaposlenega odpustil, ko bo podal neko svoje stališče, pripombo ali mnenje, je doprinos k dodatni norosti v Sloveniji." Povzročil bi konfliktne odnose med delodajalci in delavci, saj je zaupanje zelo neoprijemljiv pojem. Da bi delodajalec zaposlenega, nad katerim ima že tako veliko moč, vodil kot lutko, v sindikatu ne morejo dovoliti, je še dodal.

Verk je opozoril, da bi se medsebojno zaupanje lahko preneslo v medsebojno politično zaupanje. V javni upravi bi tako lahko prišlo do političnega odpuščanja, kar bi pomenilo konec pravne države, je še dejal.

Da bo razprava o predlogu pestra, se je pokazalo že na zadnji julijski seji ESS, kjer so se sicer partnerji sestali predvsem z namenom obuditve socialnega sporazuma. Tedaj je predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič izpostavil, da so vlado pravočasno opozorili, "naj zaustavi konje" pri omenjenem predlogu, sicer ga bodo preprečili sindikati, "če bo potrebno, tudi z demonstracijami, splošno stavko ali referendumom".

Sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije pri ZZZS Ladislav Rožič je danes pojasnil, da je med sindikati ogromno nezadovoljstva in se o ukrepu sploh ne nameravajo pogajati. Kot je ocenil, se bodo lahko na ta način tako v javnem kot zasebnem sektorju znebili več delavcev, zlasti starejših. Poudaril je, da si želijo nekateri delodajalci le še olajšati delo, a na ta način pač ne gre.

Delodajalci razumljivo ravno nasprotno

Medtem večina delodajalcev podpira še neusklajen predloga ministrstva za delo o novem razlogu za odpoved delovnega razmerja - porušenem zaupanju med delodajalcem in delavcem. Ta bi spadal v sklop razlogov za redno odpoved, odpuščenemu delavcu pa bi pripadala odpravnina ter bi bil upravičen do finančnega nadomestila.

Generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS) Igor Antauer je pojasnil, da "resne" seje ekonomsko-socialnega sveta na to temo še ni bilo, saj se delodajalci srečanj nekaj časa niso udeleževali. "Gre za to, na kakšen način odpustiš nekoga, ki je sicer dober strokovnjak, ampak preprosto ne paše v ekipo ter dela škodo svojim sodelavcem in podjetju," je dejal. Dodal je, da takšen človek v primeru odpovedi iz krivdnih razlogov ostane brez odpravnine in denarnega nadomestila, predlog pa predvideva prav nasprotno, torej bi bil delavec v primeru odpovedi dobil odpravnino, prav tako bi bil upravičen do nadomestila.

Samo dejstvo, da se nekdo ne vklopi v ekipo, kot je poudaril Antauer, ne more biti krivdni razlog za odpoved. Ta rešitev, ki sicer ni niti blizu uskladitvi, je mehkejša, a ima drugo težavo, je izpostavil sekretar ZDOPS. Če bi namreč prišlo do sodnega postopka, se bo po besedah Antauerja zopet zgodilo tisto, kar nihče ne želi, in sicer bo treba na sodišču dokazovati, zakaj vse je nekdo neprimeren.

"Problem je jasen; če je odpuščanje v praksi zelo zakomplicirano, potem bo tudi zaposlovanja manj. Če bo zaposlovanja manj, pa bo več brezposelnosti, kar je še huje," je dejal Antauer in dodal, da bo bistveno več prekarnih oblik dela. Kot je dodal, je element zaupanja med delodajalcem in delavcem sicer že del slovenske zakonodaje, a so postopki nedorečeni in sodišča nimajo prakse.

Na ministrstvu za delo so sicer pojasnili, da mora z delom najprej zaključiti delovna skupina, nato pa bodo celoten nabor ukrepov, ki bodo izšli iz strokovne razprave s socialnimi partnerji kot konkretne zakonske spremembe, ponovno predstavili širši javnosti in socialnim partnerjem. Ti bodo o konkretnih ukrepih ponovno opravili razpravo na ESS, predvidoma pa bodo ustanovili tudi posebno pogajalsko delovno skupino za končno uskladitev predlogov.