Predlog pravilnika o poklicnih boleznih, ki ga je pripravilo Ministrstvo za zdravje in naj bi bil kmalu usklajen s socialnimi partnerji, določa postopek ugotavljanja take bolezni. Na tej podlagi bi bilo mogoče uveljaviti pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. A predlog je za obrtnike in podjetnike nesprejemljiv.

Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Branko Meh je opozoril, da so v predlogu med poklicne bolezni med drugim uvrščene bolezni, ki nastanejo zaradi elektromagnetnega in ultravijoličnega sevanja, ki smo mu izpostavljeni tudi zunaj delovnega okolja.

Na seznamu so po njegovih besedah nadalje bolezni, ki jih povzročajo rakotvorne snovi in pripravki, kot tudi rak, povzročen z dejavniki tveganja, ki niso omenjeni na tem seznamu. "Pravilnik torej lahko zajema vse oblike raka," je poudaril.

Pravilnik o poklicnih boleznih bo zaposlenemu omogočil, da lahko sproži postopek ugotavljanja poklicne bolezni. "Če komisija ugotovi, da gre za poklicno bolezen, bi lahko prišlo do odškodninskega in regresnega zahtevka," je pojasnil. To po njegovem mnenju obremenjuje slovensko gospodarstvo, še posebej malo. Niti za primer regresnih zahtevkov niti za primer poklicnih bolezni se namreč ni mogoče zavarovati.

Po pojasnilih ministrstva veljavna zakonodaja že zdaj tistim, ki imajo poklicno bolezen, daje pravico do 100-odstotnega bolniškega nadomestila. Če pa se invalidsko upokojijo, imajo pravico do drugačne odmere invalidske pokojnine.

Na OZS se strinjajo, da ima delavec pri poklicnih boleznih tako kot pri nesrečah pri delu 100-odstotno bolniško nadomestilo. "Ampak ali si ljudje, ki ne bodo imeli kvalifikacije poklicne bolezni, ne zaslužijo polne bolniške?" sprašuje Meh.

Direktor OZS Danijel Lamperger je menil, da je treba s pravilnikom počakati, dokler ni urejena zdravstvena zakonodaja z varovalkami, ki govorijo denimo o regresnem zahtevku. Podjetja pa morajo imeti tudi možnost, da ustrezno zavarujejo odgovornost, je poudaril. "Prav tako mora biti jasno, kam gredo sredstva iz zbranih prispevkov, ki jih plačujejo delodajalci," je dodal.

Bo podjetnik do smrti odplačeval škodo delavcu, ki je pri njem zbolel?

Obrtnik leta Bojan Železnik je kot najbolj perečo zahtevo izpostavil vprašanje regresnega zahtevka. "Regresni zahtevek pomeni, da mora majhen obrtnik z dvema zaposlenima do smrti odplačevati škodo delavcu, ki je pri njem zbolel," je opozoril.

"Želimo pravilnik, kjer bo točno določeno, kaj je poklicna bolezen in iz česa izhaja," je dodal predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetništva Drago Delalut. V pravilniku mora biti po njegovem mnenju natančno opredeljeno, kdaj nastane poklicna bolezen in kako jo preprečiti.

'Predlog pravilnika posnema rešitve, ki jih imajo tudi druge evropske države'

Predlog ne prinaša dodatnih finančnih obremenitev za delodajalce. Pač pa bo v Sloveniji prvič omogočil spremljanje in ugotavljanje poklicnih bolezni, s čimer se bo država "umestila na zemljevid evropskih držav, ki to že izvajajo", je povedala direktorica direktorata za javno zdravje na ministrstvu Mojca Gobec. Po sprejetju pravilnika bo lahko preventiva na delovnem mestu, ki bo zagotavljala čim manjša tveganja za poklicne bolezni, bolj učinkovita, je dodala.

Predlog pravilnika, ki naj bi ga v okviru Ekonomsko-socialnega sveta kmalu dokončno uskladili s socialnimi partnerji, posnema rešitve, ki jih imajo tudi druge evropske države, je povedala. Po njenih besedah vse evropske države prepoznavajo poklicne bolezni. Na ministrstvu so pregledali številne prakse in skušali vključiti tiste, ki bi v slovenskem prostoru najbolje delovale.

Pravilnik bo opredelil pregleden postopek ugotavljanja, ali gre za poklicno bolezen ali ne, pri čemer bodo uporabljeni strokovni in mednarodno primerljivi kriteriji, je še dejala.