K porastu števila organizacij, ki izvajajo aktivnosti za prepoznavanje in preprečevanje različnih težav s področja psihosocialnih obremenitev, prispevajo negativne izkušnje delodajalcev z zaposlenimi pod stresom, kot so velika odsotnost zaposlenih zaradi bolezni in slab ugled organizacije v okolju. Svoj del prispevajo tudi vedno bolj očitni zgledi iz tujine, kjer so delodajalci že pred desetletji začeli aktivneje skrbeti za fizično in duševno zdravje zaposlenih in so danes tam rezultati že vidni, je dejala strokovnjakinja za upravljanje odnosov v delovnih okoljih Anka Zajc.

Slovenski delodajalci se vse bolj zavedajo pomembnosti zdravja zaposlenih, kar se kaže v tem, da svojim zaposlenim ponujajo veliko več možnosti za prepoznavanje in zgodnje reševanje različnih težav. Podjetja pogosto najemajo zunanje zaupne osebe, se obračajo na različne strokovnjake s področja sociologije, psihologije ali psihiatrije, ki zaposlenim nudijo brezplačno pomoč. Vse pogosteje se zaposleni v različnih podjetjih udeležujejo tudi zdravstveno-regeneracijskih programov, je naštela.

Sama opaža porast izobraževanja zaposlenih s področja osebnostne rasti, komunikacije, upravljanje stresa in sproščanja. Dodala je, da je zelo pomembna tudi individualna strokovna podpora ključnim zaposlenim, in sicer vodjem podjetij, za izboljšanje komunikacije in ravnanja z zaposlenimi v njihovih podjetjih. Anka Zajc je namreč v več slovenskih podjetjih zadolžena za področje preprečevanja nadlegovanja in za ukrepanje v primerih nadlegovanja. Povedala je, da opaža, da so zaposleni s pomočjo izobraževalnih delavnic in neformalnih druženj uspeli pridobiti znanja in izkušnje, s pomočjo katerih hitreje prepoznavajo neustrezna ravnanja drugih zaposlenih ali delodajalcev. Sedaj se na zunanjo osebo po njenih izkušnjah zaposleni ne obračajo več s težavami, pač pa le še v smislu preventive in s prošnjami za nasvet.

Kot primer dobre prakse je izpostavila Pošto Slovenije, ki zaposlenim že nekaj let, poleg možnosti brezplačnega in tudi anonimnega svetovanja različnih strokovnjakov, nudi tudi izobraževanja in zdravstveno-rehabilitacijske programe. Pošta Slovenije je namreč vključena tudi v program promocije zdravja na delovnem mestu, v okviru katerega potekajo vse naštete aktivnosti.

Tudi v javnem sektorju na voljo orodje za odkrivanje izvorov psihosocialnih tveganj

Zaposlenim in delodajalcem v javnem sektorju pa bo za preventivo v zdravju na delovnem mestu od oktobra naprej na voljo posebno spletno orodje, e-OPSA, ki odkriva psihosocialna tveganja in z njimi povezane negativne pojave, kot so absentizem, zmanjšanje delovne učinkovitosti in drugo. Z njim lahko oboji hkrati preverijo, iz kje izvirajo psihosocialne obremenitve v njihovem okolju in tudi širše v zasebnem življenju.

"Psihosocialna tveganja namreč povezujemo z nastajanjem stresa, ta tveganja pa predstavljajo dejavniki, kot so slabi odnosi, nedorečene delovne naloge in delovni pritiski ter so povezani tako z delovnim mestom in delovno organizacijo, kot tudi z osebnostjo zaposlenega. V nas lahko tako namreč vsi ti dejavniki sprožijo občutek stresa," je povedala predstojnica družbeno-medicinskega inštituta na znanstvenoraziskovalnem centru SAZU Lilijana Šprah.

Kot je pojasnila, zaposleni najprej anonimno izpolni vprašalnik, nato pa orodje na osnovi posebnega algoritma preračuna stopnjo njegove obremenjenosti in izdela oceno tveganja za razvoj čezmernega stresa. Orodje poleg izračuna in ocene delodajalcu in zaposlenemu ponudi tudi nabor ukrepov, ki so za določeno situacijo najbolj priporočljivi.

OPSA ocenjuje 130 potencialnih izvorov stresa, organiziranih v 17 področjih, ki širše pokrivajo vsebine dela, naravo dela, delovno okolje, skrb zase, medosebne odnose, razvoj poklicne kariere, usklajenost zasebnega življenja in dela. Orodje bo na spletu dostopno v treh različicah: posebej prilagojeno za zaposlene v socialno zdravstvenem sektorju in v izbranih dejavnostih javnega sektorja ter splošna različica, namenjena zaposlenim v ostalih dejavnostih, je še dodala.

Povedala je tudi, da so delodajalci zainteresirani za omenjeno orodje predvsem zaradi stroškov, ki jih v nasprotnem primeru prinesejo posledice stresa, ki se kažejo na zdravju zaposlenih in se odražajo v povečanju bolniških odsotnosti, v slabši delovni zmogljivosti ali storilnosti in celo v odpovedi zaposlenega zaradi previsokih obremenitev.