En evro, ki ga podjetje vloži v promocijo zdravja in obenem tudi v odpravljanje psihosocialnih dejavnikov tveganja (med njimi stresa, preprečevanja kronične izčrpanosti, izgorelosti), delodajalcu prinese 2,5 do 4,8 evra, kažejo raziskave. Poročilo Matrixa je celo pokazalo, da vsak evro, ki ga delodajalec vloži v primarno raven intervencije z izboljšanjem duševnega zdravja zaposlenih, delodajalcu prinese kar 10,25 evra. Vsak "evro za zdravje" torej predstavlja eno od bolj donosnih naložb za podjetja.

Torej, računica z evri se izide. A čeprav se vsi vodilni verjetno zavedajo, da lahko dobro delajo le zdravi in zadovoljni, pa zaposleni tudi v Sloveniji vse pogosteje odhajajo na bolniško zaradi duševnih stanj, motenj in bolezni, povezanih s stresom, kronično utrujenostjo, izgorelostjo. In celo - v zadnjem času ne opažajo samo povečanja bolniških odsotnosti, temveč tudi povišanje tako imenovanega presentizma, ko so zaposleni v službi kljub bolezni. Verjetno iz strahu pred izgubo službe ali zavedanja, da jih bo delo čakalo ob prihodu nazaj in da jih po vrnitvi čakajo dodatne obremenitve.

Zato je več kot na mestu vprašanje, kaj počnejo slovenski delodajalci za zdravje in zadovoljstvo zaposlenih. Skoraj vsi imajo sprejete izjave, pravilnike, navodila, strategije, nekaj jih sodeluje v projektih Prizma in Naprej. Organizirajo delavnice o obvladovanju stresa na delovnem mestu in splošne izgorelosti, usposabljajo zaposlene za prepoznavanje tveganj in preventivo, imajo promotorje zdravja, opravljajo ankete, nudijo (aninimno) pomoč psihoterapevtov. Za zdravje (telesno in duševno) namenjajo od nekaj tisoč do več deset tisoč evrov letno.

V A1 Slovenija poleg rednih zdravniških pregledov vključujejo v nabor pregledov tudi delovno psihologijo. V primeru duševne stiske zaposlenim nudijo podporo psihoterapevtov, na katere se lahko obrnejo ob izgorelosti, reševanju sporov, zasvojenosti ... Zaposleni lahko delajo od doma, organizirajo skupinske team buildinge in še nekaj aktivnosti v skrbi za dobro počutje. "Vse je ekonomična investicija v zdravje naših zaposlenih, ki se nam povrne z manjšo bolniško odsotnostjo," se zavedajo.

Na Darsu so nazadnje opravljali raziskavo med cestninskimi nadzorniki, ki imajo opravka z nejevoljnimi vozniki brez vinjete in prometom na avtocesti. Rezultati so pokazali, da stres pri delu najbolj obremenjuje njihovo zdravje, šele potem sledi obremenitev, ki se odraža v odnosih doma, osebnem statusu in financah. Največji stres predstavljajo dejavniki, na katere nimajo vpliva, kot so delo v vseh vremenskih pogojih, izpušni plini, izpostavljenosti nevarnostim na avtocesti, hrup … Zavedajo se, da ne morejo popolnoma izničiti vplivov delovnega okolja, saj delo veliko poteka na avtocesti. Na splošno je po njihovem mnenju dobro stanje na področju duševnega zdravja, kar kažejo tudi podatki ob bolniškem staležu v obdobju 2013–2018, ki govorijo, da je bolniška odsotnost zaradi težav v duševnem zdravju na 5. mestu.

Analiza je pokazala, da so zaposleni kot zelo dobro ocenili razpoloženje v Elektro Celju. Sodelujejo pri projektu Naprej, usposabljajo vodstveni kader in imajo pet promotorjev duševnega zdravja. Zaposlenim in njihovim ožjim družinskim članom je na razpolago brezplačno strokovno svetovanje. Zavedajo se, da smo na začetku poti, kar se tiče duševnega zdravja: "Zaradi teže problematike bi gotovo bilo potrebno tudi na državnem nivoju vzpostaviti stalne programe in določene vzpodbude za delodajalce."

Elektro Gorenjska ima kot Družini prijazno podjetje ukrepe za lažje usklajevanje med poklicnim in zasebnim življenjem. Vsako leto pripravljajo različne delavnice, s katerimi zaposlene seznanjajo o načinih obvladovanja stresa; imeli so na primer delavnico sproščanja s poudarkom na pravilnem dihanju. Vsak drugi torek v mesecu pošljejo zdrav namig, v katerem prav tako dajejo poudarek pravilnemu dihanju in vajam čuječnosti. Od leta 2015 med zaposlene vsako leto razdelijo anketo na temo promoviranja zdravega načina življenja in rezultati kažejo na zadovoljstvo.

V Elektro Ljubljana imajo program Nasilje 3 oseb, ki je nastal zaradi zahtevnih delovnih pogojev in konkretnih neželenih dogodkov. Udeležilo se ga je več kot 160 zaposlenih, ki so iz ocene delovnega mesta izpostavljeni tovrstnim tveganjem. Redno izvajajo tudi analize zadovoljstva zaposlenih, v katerih je v anketnih vprašalnikih izpostavljeno tudi področje psihosocialnih tveganj. Na podlagi rezultatov se izvajajo ukrepi in spremljajo trendi. So tudi družini prijazno podjetje in imajo Izjavo proti mobingu.

V Elektro Maribor imajo vzpostavljeno anonimno telefonsko svetovanje, organizirajo delavnice na temo duševnega zdravja in imajo skupino za zdravje.

V Elesu se lahko zaposleni v primeru psihičnih ali psiholoških težav in raznih odvisnosti obrnejo na pooblaščenega zdravnika medicine dela, vendar do sedaj še nihče ni izkoristil omenjene možnosti. Na zdravniških pregledih preverjajo duševno zdravje in povprečje zaposlenih s tovrstnimi težavami ustreza slovenskemu. "Čeprav je število ugotovljenih diagnoz zelo nizko, se zavedamo trenda, ki v Evropi kaže na porast duševnih obolenj in psihičnih motenj. Zato preventivno, v okviru izvajanja aktivnosti promocije zdravja na delovnem mestu, organiziramo tudi delavnice oziroma predavanja zunanjih pooblaščenih izvajalcev," so sporočili.

V Hoferju imajo 10-člansko skupino za zdravje in organizirajo delavnice o duševnem zdravju. Zaposleni se lahko izobražujejo o pomenu dobrega počutja, tako v službi kot tudi doma.

Pri reševanju težav zaposlenih sodelujejo Krkini strokovnjaki – socialni delavci, psihologi, strokovnjaki s področja varstva in zdravja pri delu – in medicine dela, ki lahko skupaj pomagajo rešiti težave. Posebno pozornost namenjajo zaposlenim v psihosocialnih stiskah, tako z individualnimi obravnavami kot tudi z vključevanjem v skupine, kjer ob strokovni pomoči premagujejo težave, aktivno pristopajo tudi k reševanju težav odvisnosti. Zaposlene s tovrstnimi težavami vključujejo v zdravljenje, pomagajo jim tudi ob vnovični vrnitvi v službo.

V Leku spodbujajo zaposlene k izbiri, ki bi vodila do bolj polnega in zdravega načina življenja. Omogočajo bolj fleksibilen delovni čas, osveščajo tako o fizičnem kot tudi o duševnem zdravju. Na sedežu družbe v Ljubljani imajo tudi lasten fitnes studio, kjer se lahko zaposleni sprostijo in v svojem prostem času vadijo, lahko tudi pod vodstvom osebnega trenerja. V prihodnjih tednih na Cekin.si pripravljamo prispevek, kako slovenski delodajalci skrbijo za telesno zdravje zaposlenih!

Svetovalka Lidla Slovenija redno obiskuje sodelavce v prodaji, skladišču in upravi. Pogovarja se o odnosih, delovnem okolju, pogojih, komunikaciji, odmorih, obremenjenosti, ravnovesju med poklicnim in zasebnim življenjem. Ukrepa po potrebi ob zaznanem tveganju. Zaposleni imajo tudi možnost anonimnega svetovanja zunanjega psihologa, na katerega se po njihovih izkušnjah največkrat obrnejo za tematike, ki niso neposredno povezane z delom, ampak so bolj osebne narave, kot na primer partnerske težave, težave z otroki, težave z odvisnostjo, pomoč v primerih osebnih stresnih situacij, in imajo možnost udeležbe na delavnicah. Pred leti so imeli delavnici za učinkovitejšo komunikacijo in za preprečevanja stresa, v internem glasilu redno objavljajo vsebine o sproščanju, duševnem zdravju in skrbi zase. Podpirajo pobudo "Ustavi se!", imajo skupino za zdravje in ambasadorje zdravja v vsaki trgovini, skladišču ...

Ljubljanske mlekarne imajo certifikat Družini prijazno podjetje, v sklopu katerega imajo dodaten dan odsotnosti z nadomestilom zaradi izrednih družinskih razlogov, možnost dela od doma, vnovično vključevanje zaposlenega na delovno mesto po daljši bolniški ali porodniški odsotnosti in gibljiv delovni čas za zaposlene, katerih narava dela to dopušča. Pomembno se jim zdi brezplačno anonimno psihološko svetovanje in pomoč za zaposlene, ki ga izvaja izkušena psihoterapevtka. "Ko govorimo o spremembah, seveda najbolj podpiramo podjetjem in zaposlenim karseda ugodno davčno obravnavo tovrstnih aktivnosti in subvencije," so še sporočili.

V Luki Koper imajo Pravilnik za zaščito dostojanstva, ki določa postopek prijave in obravnave neprimernih vedenj. Osveščanje zaposlenih o obvladovanju trpinčenja poteka na delavnicah, na katere so vabljeni vsi zaposleni. Organizirali so delavnice o obvladovanju problema alkohola, ki jih bodo letos nadgradili oziroma razširili na vse psihoaktivne substance, in delavnice na temo stresa.

V Mercatorju so v zadnjih treh letih izšolali 130 promotorjev zdravja, večinoma trgovcev, ki živijo zdravo in ki spodbujajo sodelavce k zdravemu življenju. Med šolanjem so se podučili tudi o duševnem zdravju in kot ambasadorji spodbujajo dobre odnose, mirno razreševanje sporov, nesporazumov, timsko delo in sodelovanje. Vsako leto organizirajo Mercatorjev teden zdravja in predlani so ga naslovili "Obvarujmo in okrepimo naše duševno zdravje". Vsem zaposlenim so dali brošuro o izzivih življenja v družini, o skrbi za dobre medsebojne odnose na delovnem mestu, o preprečevanju zasvojenosti, izgorelosti, nasilja, o čuječnosti in krepitvi osebne prožnosti, pripravili pa so še posebna izobraževanja na vseh ravneh vodenja. Teme o vodenju, komunikaciji, vzpostavljanju odnosov, reševanju konfliktov, vodenju ob spremembah … so vedno prisotne tudi v drugih oblikah komunikacije v podjetju. Sodelavcem, ki so doživeli rop, nudijo pomoč psihoterapevta, imajo zaupnika za formalno reševanje primerov spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja. Zavedajo se in "tudi zdravniki nas opozarjajo", da so psihosocialna tvegana vedno bolj v porastu in da bodo morda eno od najpomembnejših tveganj tudi v panogi storitev in trgovine.

Zaposleni v NKBM in njihovi ožji družinski člani imajo možnost anonimnega psihološkega svetovanja v obliki telefonskih, osebnih in e-svetovanj. Za izbrane promotorje duševnega zdravja in vodstvene delavce so v okviru Programa celovite podpore podjetjem za obvladovanje in preprečevanje psihosocialnih tveganj organizirani tudi seminarji in delavnice na tematiko obvladovanja in preprečevanja psihosocialnih tveganj v podjetju. Rezultati njihove interne raziskave so pokazali, da je bilo približno dve tretjini zaposlenih večino svojega časa v zadnjih mesecih dobro razpoloženih, prav tako večji delež kot precej dobro ocenjuje svoje duševno zdravje. V banki sicer menijo, da bi bilo tako kot skrbi za fizično zdravje treba nameniti še več pozornosti področju duševnega zdravja, ki je trenutno za določene zaposlene še vedno tabu tema.

V NLB imajo Izjavo o varnosti z oceno tveganja, kjer so opredeljeni ukrepi, s katerimi preprečujejo nastanek poškodb ali zdravstvenih obolenj, identificirana pa so tudi najpomembnejša psihosocialna tveganja in predlagani ukrepi za njihova obvladovanja. Imajo pooblaščenca za zdravje, uvedli so projekt Zdrava banka, ki predvideva ukrepe za uravnavanje stresa. Redno spremljajo ključne kazalce tveganj, kot sta povečanje bolniške odsotnosti in večja fluktuacija, in merijo klimo med sodelavci. Zaposlene učijo tehnik obvladovanja stresa, primerne komunikacije in reševanja morebitnih sporov, na voljo imajo usposabljanje iz tehnik progresivne sprostitve. Zaposlenim z znaki preobremenjenosti omogočajo individualno psihološko obravnavo. Interna raziskava je sicer pokazala povečanje preobremenjenosti pri določenih posameznikih. "Predlagana priporočila upoštevamo v mejah možnosti, seveda pa je razbremenitev odvisna tudi od posameznikovih zmožnosti, usklajevanja dela in svojih zmogljivosti, kot tudi od življenja na delu in zunaj dela," so poudarili. Predloge zaposlenih upoštevajo, če so izvedljivi.

V OMV Slovenija skušajo ohraniti pozitivno delovno klimo in se trudijo skrbeti za dobro počutje zaposlenih z delavnicami in predavanji o zdravju. Obenem interno spodbujajo k zdravemu načinu življenja in kot Družini prijazno podjetje skrbijo za zagotavljanje ustreznega ravnotežja med poklicno kariero in zasebnim življenjem.

Vodilni in sindikalisti v Petrolu se za doseganje učinkovitega varstva pred nasiljem, trpinčenjem, nadlegovanjem in drugimi oblikami psihosocialnega tveganja na delovnih mestih in urejanja delovnega časa trajno medsebojno obveščajo, oblikujejo predloge in se dogovarjajo o ukrepih za odpravo oziroma zmanjševanje vseh tveganj, ki lahko grozijo zdravje delavcev. Med zaposlenimi je bilo dobro sprejeto izobraževanje Mala šola duševnega zdravja, interno redno obveščajo o obvladovanju stresa in povezanih vsebinah, imeli so usposabljanje o sproščanju na delovnem mestu in demonstracijo akupresurne masaže.

V Pošti Slovenije se zavedajo, da gre pri duševnih stiskah za vse bolj perečo problematiko, ki se s staranjem delovne sile še zaostruje in ki povečuje število bolniških odsotnosti. Vključeni so v projekt Naprej, imajo brezplačna izobraževanja o pomenu zdravja in z nasveti, kako pravočasno ukrepati, pomagati ob pojavu težav v duševnem zdravju. Imajo 10 promotorjev zdravja, zaposlenim pa je na voljo tudi zunanja pooblaščenka za šikaniranje, ki jo lahko pokličejo in ostanejo anonimni ali pa sprožijo postopek obravnave primera. V okviru projekta Naprej so lani izvedli raziskavo med zaposlenimi na področju ugotavljanja bolniških odsotnosti, duševnega zdravja in obvladovanja psihosocialnih dejavnikov tveganja. Svoje splošno počutje polovica zaposlenih ocenjuje kot dobro, a kar precej jih poroča o prisotnosti stresa v večji meri kot običajno. S tem se ukvarjajo, tudi v smislu usposabljanja o preventivi.

Slovenske železnice imajo sprejet Načrt za promocijo zdravja in Program aktivnosti promocije zdravja. Psihosocialna tveganja za posamezna delovna mesta imajo opredeljena v Izjavi o varnosti z oceno tveganj, upoštevajo se pri strukturi zdravstvenih pregledov in pri usposabljanju zaposlenih. Prav tako imajo Navodila o prepovedi trpinčenja, spolnega in drugega nadlegovanja ter psihosocialnih tveganj. Vsem zaposlenim je omogočena brezplačna anonimna strokovna pomoč, če jo potrebujejo, imajo tudi tri promotorje zdravja. Leta 2010 so izvedli raziskavo o stresu med približno 170 vodilnimi. Leta 2011 in 2012 so izvedli raziskavo na temo stresa med 885 strojevodji, na podlagi katere so ugotovili, da so najbolj stresni izredni dogodki. Leta 2013 in 2014 so izvedli podobno raziskavo med 640 prometniki, rezultati so bili podobni – glavni vir stresa so izredni dogodki. Vsem raziskavam so sledile delavnice o rezultatih raziskave in teme o prepoznavanju, premagovanju in obvladovanju stresa na delovnem mestu. Januarja 2011 so pričeli s psihosocialno pomočjo zaposlenim za zaposlene z različnimi težavami, kot so spori, šikaniranje, spolno nadlegovanje, odvisnost, težave v zasebnem življenju. Od leta 2016 zagotavljajo prvo psihosocialno pomoč zaposlenim, ki na delovnem mestu doživijo čustveno-duševno stisko zaradi travmatične izkušnje. Lahko odidejo na kraj nesreče, nudijo jim pomoč v obliki razbremenilnega pogovora. V težjih primerih je na voljo tudi strokovna psihološka pomoč.

V Skupini Talum so vključeni v projekt Naprej, imajo pa tudi pri njih zaposleni socialno delavko in psihologinjo, ki delata na področju obvladovanja psihosocialnih tveganj. Sodelujejo s fundacijo Nazaj na konja, ki organizira delavnice dobrega počutja s pomočjo konjev.

Lani so izvedli raziskavo o duševnem zdravju in ključne ugotovitve so bile:

► Največji delež je duševno zdravje ocenilo kot zelo dobro oziroma dokaj dobro.
► Po mnenju 20 odstotkov najbolj negativno na duševno zdravje vpliva kombinacija službenih in zasebnih težav.
► Polovica je poročala o stresu na delovnem mestu, največ so ga doživljali stari od 35 do 44 let, pa tudi zaposleni z višjo stopnjo izobrazbe.
► Stres in visoke obremenitve se odražajo v obliki težav s koncentracijo in osredotočanjem, več časa porabijo za opravljanje določene naloge, pojavljajo se tudi težave s spanjem.
► Več kot polovica udeležencev raziskave (54 odstotkov) bi pomoč v primeru opažanja težav poiskala pri nekom zunaj službe; v manjši meri bi se za pomoč obrnili na vodje ali kadrovsko službo.
► Zaposleni se v veliki meri (72 odstotkov) zavedajo, da so za lastno duševno zdravje primarno odgovorni sami.

V Sparu Slovenija imajo redno interno preverjanje klime med zaposlenimi, ki ga izvajajo s pomočjo internih raziskav o zadovoljstvu. "Rezultati potrjujejo, da skrbimo za pozitivno delovno okolje. Smo tudi imetniki certifikata Družini prijazno podjetje, ob katerem izvajamo številne ukrepe, ki so usmerjeni v zadovoljstvo in dobro počutje zaposlenih na delovnem mestu ter učinkovito usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja naših zaposlenih," so sporočili.

Zaposleni v Telekomu Slovenije se lahko udeležijo delavnic o omejitvi stresa in preprečevanju izgorelosti, predavanj strokovnjakov s področja psihologije, sociologije in antropologije, prav tako zaposlene seznanjajo z različnimi načini sproščanja in učinki pozitivnega razmišljanja. Vsi imajo možnost pogovora s psihologom, na internem kanalu promovirajo zdravje. Imajo tudi posebno komisijo za zdravje, ki jo sestavlja sedem zaposlenih z različnih področij. Ker je v sodobni družbi vedno več izzivov s področja duševnega zdravja, menijo, da bi bilo predvsem na področju preventive smiselno oblikovanje celostnih ukrepov na nacionalni ravni.

"Pri Telemachu se zavedamo, da psihosocialna tveganja in stres v delovnem okolju dandanes predstavljajo enega ključnih izzivov, ki ogrožajo poklicno zdravje in varnost delavcev, zato se tega področja strukturno lotevamo." Redno merijo zadovoljstvo zaposlenih, imajo sobo za sprostitev in druženje, ugodnosti za wellness storitve, team buldinge.

Je vse le na papirju ali se stvari resnično premikajo?

Ugotovitve inšpektorata za delo medtem kažejo, da slovenski delodajalci sicer sprejmejo ukrepe za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanja nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in druge oblike psihosocialnega tveganja na delovnih mestih, vendar ne izvajajo aktivnosti promocije zdravja na delovnem mestu. V letu 2012 je le pet odstotkov slovenskih podjetij imelo narejen načrt in je izvajalo aktivnosti na področju promocije zdravja na delovnem mestu, opozarjajo na ministrstvu za delo.

Delodajalce zavezuje tudi Zakon o varnosti in zdravju pri delu, ki predvideva izvajanje programov Promocije zdravja. Ena od aktivnosti je določanje različnih dejavnikov tveganja, njihovo odpravljanje in zmanjševanje ter spodbujanje vodstva in zaposlenih k soustvarjanju bolj zdravega in posledično bolj produktivnega delovnega okolja. Našteto vsem vpletenim dolgoročno prinaša koristi.

Pomembno je, da se zaposleni in predstavniki delodajalcev pogovarjajo in sodelujejo. Lahko uvedejo prilagojen delovni čas, prilagodijo delovno mesto glede na sposobnosti, kjer bi zaposleni kar najbolje zablestel. Ključni so primerna komunikacija, priznanje, podpora, nagrajevanje.

Predvsem je pomembno razbijanje mitov in stereotipov o duševnem zdravju, ki je na žalost še vedno tabu tema. Lažje je na primer povedati, da si poiskal pomoč zaradi bolečin v križu kot zaradi depresivnosti. Nujna bi bila tudi ureditev zdravstvenega sistema: več psihologov, krajše čakalne dobe, oblikovanje in ureditev zakonodaje o psihološki in psihoterapevtski dejavnosti.

Pri stresu in izgorelosti gre za skupek vsega: pritiskov in slabega počutja v službi in tudi nakopičenih težav v zasebnem življenju. Ko je vsega preveč, je pomembno, komu, če sploh, se lahko zaupamo, kdo nas bo razumel. In zelo pomembno je, ali bodo imeli vpleteni v vaše življenje posluh, sočutje, znanje in moč za pomoč. Tudi v službi in to bi se morali delodajalci vprašati. Na papirju je lahko marsikaj zapisano, ključno vprašanje je, ali ima zaposleni v stiski resnično podporo v podjetju. 

"Ko mi je po hudi in dolgotrajni bolezni umrla mama, sem bila zelo prizadeta in utrujena, izžeta od vsega. Ob smrti družinskega člana ti kot zaposlenemu uradno pripada en prost dan, kar pa so ob moji tragični izgubi spregledali v službi. Pomagali so mi. Vodja je bila zelo razumevajoča, rekla je, da si lahko vzamem več dni prosto, da ni težav. Lahko sem delala od doma, da sem v miru uredila vse potrebno za pogreb. Ne vem, kako bi se končalo v nasprotnem primeru, lahko da bi se popolnoma zlomila," se spominja bralka.

Njej so pomagali, šli so ji na roko. Vprašanje, kaj bi bilo v drugem podjetju, pri drugi šefici, na drugem delovnem mestu, položaju. A bi moralo biti za vse enako. Kdor potrebuje pomoč, bi jo moral dobiti. Čeprav gre za tabu temo.