Oblike dodatnega dela ob redni zaposlitvi so: popoldanski s. p., sklenitev avtorske ali podjemne pogodbe in možnost osebnega dopolnilnega dela. Delavec pa je tudi lahko redno zaposlen pri več delodajalcih, če delodajalci s tem soglašajo.

1. Osebno dopolnilno delo 

Osebno dopolnilno delo lahko opravlja fizična oseba, ki ga je priglasila pri Agenciji za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) in ki ima v času opravljanja osebnega dopolnilnega dela kupljeno vrednotnico na svoje ime. Z vrednotnico lahko občasno pomagate v gospodinjstvu, čistite stanovanja, delate na kmetiji, varujete otroke, pomagate starejšim, bolnim, invalidom, nudite inštrukcije, prevajate ali lektorirate, skrbite za hišne živali, izvajate umetniška dela. Obenem lahko izdelujete in prodajate izdelke domače in umetnostne obrti, nabirate in prodajate gozdne sadeže, meljete žito, žgete apno ali oglje na tradicionalen način in ga tudi prodajate. 

Vrednotnico pridobi ali naročnik ali izvajalec del, odvisno od dela. Izvajalec del mora tako prislužene dohodke napovedati pri odmeri akontacije dohodnine, na obrazcu Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja za rezidente, napoved pa mora vložiti najpozneje do 15. v mesecu za dohodke, dosežene v preteklem mesecu. Izvajalec mora za opravljeno delo ali prodane izdelke izdati račun, prihodek iz naslova osebnega dopolnilnega dela v posameznem polletju koledarskega leta v seštevku pa ne sme presegati treh povprečnih mesečnih neto plač v preteklem koledarskem letu, navajajo na Finančni upravi.

2. Popoldanski s.p. 

Ob popoldanskem s. p. lahko opravljate dejavnost kot postranski poklic poleg redne zaposlitve. Primeren je za fizično osebo, ki je zaposlena za polni delovni čas in ki ji prispevke za socialno varnost plačuje delodajalec. Praviloma se za popoldanski s. p. registrira oseba za manjši obseg dejavnosti, ki želi dodatno zaslužiti ali/in uresničiti željo po podjetniškem udejstvovanju ali ustvarjanju, piše v priročniku Davki za začetnike. Popoldanski s. p. je treba registrirati na točki SPOT, na kateri se pripravi dokumentacijo za Ajpes in Finančno upravo ter odda prijavo za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni. V osmih dneh po vpisu v Poslovni register je nato treba oddati davčne podatke prek SPOT, treba pa je še označiti, da bo oseba zavarovana iz drugega naslova.

Razlika v primerjavi s polnim samostojnim podjetnikom je v plačevanju prispevkov, in sicer je "popoldanec" vključen v zavarovanje že na podlagi rednega delovnega razmerja in mora mesečno plačati pavšal za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, prav tako mu ne teče pokojninska doba.

3. Avtorska pogodba ali podjemna pogodba

Fizična oseba, ki je sicer redno zaposlena, lahko z naročnikom (pravno osebo) sklene tudi avtorsko pogodbo za avtorska dela, denimo za predavanja, članke, gledališka, likovna, fotografska in druga umetniška dela, medtem ko vrsta dela s podjemno pogodbo ni omejena. Dohodki, pridobljeni z avtorsko ali podjemno pogodbo, so obdavčeni, plačati je treba dohodnino in prispevke za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje.

Pri dodatnem delu so določene omejitve

Dodatno delo lahko opravlja skorajda vsak redno zaposleni, ki si želi dodatnega zaslužka. Tudi javni uslužbenci in uradniki lahko sklepajo pogodbe o dodatnem delu bodisi z državnimi ali občinskimi organi za dodatno delo bodisi z zasebnimi podjetji. Po Zakonu o javnih uslužbencih lahko opravljajo dodatno delo v interesu delodajalca. Po odločitvi predstojnika mora javni uslužbenec prevzeti opravljanje dodatnega dela, ki je v interesu delodajalca, če ustreza njegovi strokovni usposobljenosti, pri čemer je predmet dodatnega dela predvsem sodelovanje v nadzornih organih z namenom izvrševanja pravic ustanovitelja in sodelovanje v komisiji za pritožbe. 

Uradnik ne sme opravljati dejavnosti, če je v nasprotju s konkurenčno prepovedjo ali konkurenčno klavzulo po zakonu, ki ureja delovna razmerja, če bi opravljanje dejavnosti lahko vplivalo na nepristransko opravljanje dela, če bi pri opravljanju dejavnosti lahko zlorabil informacije, do katerih ima dostop pri opravljanju nalog v službi in ki niso javno dostopne, in če je opravljanje dejavnosti v škodo ugledu organa. Preden uradnik začne opravljati dejavnost, za katero meni, da bi bila ali bi utegnila biti v nasprotju s predpisanim, mora to sporočiti predstojniku, določa zakon.

Lahko pa dodatno delo opravlja upravičenec do krajšega delovnega časa zaradi starševstva. V času izrabe pravice ne sme delati po pogodbi o zaposlitvi oziroma opravljati samostojne dejavnosti, torej ne sme biti še kje redno zaposlen ali imeti "polnega" s. p. Je pa v času dela s krajšim delovnim časom dovoljeno delati po avtorski oziroma podjemni pogodbi, če delo nima elementov delovnega razmerja, in prav tako lahko opravlja osebno dopolnilno delo. Od 1. januarja 2020 pa lahko upravičenec do krajšega delovnega časa zaradi starševstva, ki je sicer zaposlen, opravlja tudi dopolnilno dejavnost, torej ima registriran popoldanski s. p., so pojasnili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Pomembno – konkurenčna prepoved in konkurenčna klavzula

Ob dodatnem delu ob redni službi je treba omeniti tudi konkurenčno prepoved in konkurenčno klavzulo. 

Po Zakonu o delovnih razmerjih delavec med trajanjem delovnega razmerja ne sme brez pisnega soglasja delodajalca za svoj ali tuj račun opravljati del ali sklepati poslov, ki bi lahko predstavljali konkurenco. Delodajalec lahko ob morebitni kršitvi zahteva povrnitev škode, nastale z delavčevim ravnanjem, v roku treh mesecev od dneva, ko je izvedel za opravljanje dela ali sklenitev posla, oziroma v roku treh let od dokončanja dela ali sklenitve posla.

Če delavec v službi pridobiva znanja in poslovne zveze, se lahko z delodajalcem v pogodbi o zaposlitvi dogovorita o prepovedi opravljanja konkurenčne dejavnosti tudi po prenehanju delovnega razmerja, torej skleneta konkurenčno klavzulo. Dogovorita se lahko najdlje za obdobje dveh let po prenehanju pogodbe o zaposlitvi in le za primere prenehanja pogodbe o zaposlitvi s sporazumom med strankama, zaradi redne odpovedi s strani delavca, redne odpovedi delavcu iz krivdnega razloga ali izredne odpovedi delavcu s strani delodajalca, razen v primeru izredne odpovedi. Lahko se dogovorita tudi v pogodbi za določen čas, v pogodbah z vodilnim, poslovodjo, prokuristom ter s pogodbo za opravljanje projektnega dela.

Največkrat popoldanski s. p. ter avtorske in podjemne pogodbe

Kakšna oblika dodatnega dela se vam bolj izplača, je odvisno od več dejavnikov, med drugim od načina, obsega in dejavnosti. Pametno je tudi preveriti, ali ob dodatnem zaslužku morda ne bi "napredovali" v višji davčni razred. Sicer pa podatki Finančne uprave kažejo, da sta med Slovenci precej razširjeni obliki dodatnega dela popoldanski s. p. in delo prek avtorskih ali podjemnih pogodb, manj se kupujejo vrednotnice. 

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!