Danes obeležujemo mednarodni dan dostojnega dela. Statistični urad (Surs) ob tem pravi, da je to priložnost za razmislek o pomenu dostojnega dela in spoštovanja delavskih pravic. 

"V negotovih časih je še posebno pomembno, da se zavzemamo za dostojno delo, to je za delo, ki omogoča ne samo preživetje, temveč tudi varnost zaposlitve, redno in dostojno plačilo, socialno varnost ter upoštevanje pravic delavca na delovnem mestu," dodajajo na Sursu.  

Ker delo zajema velik del našega vsakdanjika, je pomembno tudi, kako delamo. Za delovno aktivne ni več pomembno samo, da imajo zaposlitev, temveč tudi, kakšna je kakovost zaposlitve. Kakovost zaposlitve je mogoče meriti z več kot 60 kazalniki, poudarjajo na Sursu. 

Število zaposlenih za nedoločen čas se je v letu 2019 glede na leto 2018 povečalo za 5 odstotkov. Hkrati je upadlo število zaposlenih za določen čas, in sicer za 14 odstotkov. "Iz teh podatkov lahko sklepamo, da delovna razmerja, ki so se sklepala v letu 2019, omogočajo zaposlenim višjo varnost zaposlitve," pravijo na Sursu. 

Prekarne oblike dela so nestandardne oblike dela in veljajo za nestabilno, negotovo obliko zaposlitve. V letu 2019 je  v Sloveniji take oblike dela opravljalo 56.000 delovno aktivnih. 48 odstotkov teh oseb so bili študenti, ki so delali prek študentskega servisa, 23 odstotkov jih je opravljalo delo prek agencije, 22 odstotkov je bilo samozaposlenih, ki niso zaposlovali in so delali pretežno za eno stranko, 7 odstotkov pa jih je neprostovoljno imelo zaposlitev z delovnim časom, krajšim od polnega.

Ker preživimo povprečno osem ur na dan na delovnih mestih, je razporeditev oz. ureditev delovnega časa pri usklajevanju posameznikovega življenja med službo in prostim časom zelo pomembna. Med zaposlenimi v Sloveniji je bilo v 2019 približno 30 odstotkov takih, ki so delo običajno opravljali v izmenah; 6 odstotkov jih je delalo v izmenah včasih, 64 odstotkov pa nikoli. Približno 38 odstotkov zaposlenih prebivalcev Slovenije je delo v 2019 opravljalo zvečer (od 18.00 do 00.00), 19 odstotkov tudi ponoči (od 00.00 do 8.00). Ob sobotah jih je delalo 55 odstotkov, ob nedeljah pa približno 28 odstotkov.

ZSSS: Dostojno delo ne pomeni le dostojnega plačila

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije opozarjajo, da dostojno delo ne pomeni le dostojnega plačila, temveč delavkam in delavcem zagotavlja tudi varno in zdravo delovno okolje in možnost sindikalnega povezovanja ter spodbuja posameznikov osebni razvoj, v času izbruha novega koronavirusa pa je še toliko bolj pomembno.

"Ko je svet "ostal doma", so ga pri življenju obdržali pogosto premalo plačani zdravstveni delavci in delavke, pa zaposleni v socialnem varstvu in skrbstvu, v trgovinah, v živilski dejavnosti, čistilke, komunalni in poštni delavci, vozniki, raznašalci hrane, učitelji, policisti ter drugi. Spomladi smo jim dali veliko priznanje in jim bili nadvse hvaležni za opravljeno delo. Pa se bodo pogoji, v katerih delajo, plačilo, ki ga dobijo, pravice, ki jih imajo ipd. vendarle spremenili na bolje," so sporočili iz ZSSS, kjer dodajajo, da je epidemija razkrila negotov položaj številnih delavcev. 

"Tudi pri nas tako kot po svetu beležimo velik porast pri brezposelnosti mladih in tudi starejših, realna nevarnost pa je, da se bo prekarnost v svetu dela samo še povečala. Zato je zahteva po dostojnem delu danes izjemno pomembna ter po svoje tudi radikalna. Pomeni zahtevo po varnem in zdravem delovnem okolju, po dostojnem plačilu, varnih zaposlitvah, po tem, da nobena družbena skupina pri interventnih protikoronskih ukrepih ne sme biti spregledana, kliče pa tudi po gospodarski obnovi v času koronakrize ter po naložbah v nova dostojna delovna mesta. Dostojno delo mora postati glavno izhodišče za pogled naprej in za konkretne ukrepe, ki morajo slediti, in sicer tako na evropski kot nacionalni ravni," so dodali. 

Ob tem so izpostavili tri področja za dostojno delo: ohranjanje in ustvarjanje novih delovnih mest, pošteno plačilo ter pravice za prekarne delavce.