V Sloveniji je 83 odstotkov podjetij družinskih, izkušnje pa kažejo, da dve tretjini podjetij pri prenosu lastništva na mlajše generacije propadeta. O vprašanju nasledstva, kako ga urediti in kdaj, je beseda tekla v okviru dneva družinskega podjetništva, ki ga je v Cerkljah na Gorenjskem pripravila Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS).

Kot so po srečanju sporočili z zbornice, so se sogovorniki strinjali, da za obstoj družinskih podjetij ni nujno, da jih prevzamejo potomci, nujno pa je, da ima vsako družinsko podjetje svojo ustavo, v kateri se natančno zapiše postopek nasledstva. Dve tretjini družinskih podjetij v Sloveniji namreč pri prenosu propadeta, zato je pomembno, da se vprašanje nasledstva čim prej uredi.

Za svetovalko za nasledstvo v družinskih podjetjih Tino Kociper, ki izhaja iz družinskega podjetja s 45-letno tradicijo, je v družinskem podjetju najpomembnejša komunikacija, saj starši pogosto ne vedo, kaj si otroci želijo. Po njenem prepričanju ni nujno, da otroci prevzamejo podjetje.

"Lahko ga prodate, čeprav se to pri nas v Sloveniji sliši bogokletno," je dejala in pojasnila, da je njihovo družinsko podjetje prevzel njen brat. "Šla sem študirat podjetništvo, da prevzamem poslovni del v podjetju, brat pa gradbeništvo, da bi prevzel področje gradnje," je dejala Kociprova, ki se je nato odločila za samostojno podjetniško pot.

Kociprova opaža, da se v Sloveniji še vedno težko pogovarjamo o delitvi premoženja in o vlogi v podjetju. "Zato je tako pomembno, da imamo družinsko ustavo, v katero vse to zapišemo," je svetovala. Z njo se je strinjal tudi ustanovitelj Inštituta Most Uroš Kavs, ki prav tako prihaja iz družinskega podjetja.

V Sloveniji ima po njegovih besedah le peščica družinskih podjetij svoje ustave, v katerih jasno napišejo potek nasledstva. "V našo družinsko ustavo smo zapisali, kako bo podjetje delovalo na dolgi rok. Posledično so se popravili tudi odnosi v podjetju," je še dejal Kavs, ki je sicer odšel iz družinskega podjetja.