Cekin.si
V domovih za ostarele primanjkuje predvsem bolničarjev-negovalcev.

Kariera

Preverite, koliko zasluži negovalka ostarelih. Zaposleni odhajajo, novi ne pridejo

Špela Zupan, STA
12. 10. 2020 05.45
3

Delo zaposlenih v domovih za ostarele je odgovorno, težko in zahtevno, plače pa so nizke in včasih komaj dosežejo minimalno, čeprav delajo vse dni v tednu, v treh izmenah, tudi nočne, praznike, vikende, nedelje. V domovih za ostarele že dolgo opozarjajo, da bi jih morali bolje nagraditi in da si zaslužijo več. Tudi zato imajo lahko kadrovske težave, ko zaposleni odhajajo, ker dobijo boljšo službo z višjo plačo, in ko ne morejo dobiti novega zaposlenega.

"V zadnjem letu je najbolj občutno pomanjkanje poklicnega profila bolničar-negovalec," je pojasnila v. d. direktorja Doma starejših občanov Trebnje, Mateja Povhe. Opaža, da se mladi po opravljenem srednješolskem izobraževanju ne odločajo za nadaljevanje izobraževanja, ampak se zaposlijo v poklicih, kjer so boljša plača in delovni pogoji. Vzrok vidi v glavnem v nizkih plačah - predvsem za začetnike -, triizmenskem delu in delu, razporejenem na vse dni v tednu. 

V zadnjih letih v trebanjskem domu starostnikov beležijo porast fluktuacije kadra. Zaposleni po njenih navedbah večinoma odhajajo v službe v zasebni sektor, v gospodarstvo, in kot razloge navajajo boljše plače in ugodnejši delovni čas. V drugem polletju, torej po zaključku prvega vala epidemije zaradi novega koronavirusa, pa imajo bistveno manj težav s pridobivanjem novega kadra kot prej. "Še vedno pa ni zanimanja za delo bolničarja-negovalca in socialnih oskrbovalcev za delo pomoči na domu na terenu," je opozorila Povhetova.

V domovih za ostarele primanjkuje predvsem bolničarjev-negovalcev.
V domovih za ostarele primanjkuje predvsem bolničarjev-negovalcev.FOTO: Dreamstime

Tudi v Domu upokojencev Kranj se soočajo s težavami s pridobivanjem kadra in s pomanjkanjem predvsem bolničarjev, medicinskih sester, strežnic, kuharjev. Njihova direktorica Nadja Gantar vidi razloge v nizko vrednotenem delu in v šolskem sistemu, ki "izobrazi medicinsko sestro za delo v kliničnem okolju, ne pa na področju socialnega varstva". Iščejo tudi diplomirane medicinske sestre, "ki jih na trgu dela primanjkuje, prav tako so v zdravstvu dodatki za delo bolje plačani kot v socialnem varstvu". Fluktuacija kadra se jim dogaja predvsem na "področju socialnih oskrbovalk zaradi sprejetja zakona osebne asistence. Osebni asistent boje plačan kot socialni oskrbovalec za sorodno delo," je izpostavila. 

Plača bolničarja negovalca (vir: DSO Trebnje):

⇒ Bolničar začetnik (19. plačni razred in dve leti delovne dobe): 1172 evrov bruto oziroma 814 evrov neto (ob razporeditvi na dve nedelji in na dve nočni).
⇒ Bolničar z vsemi napredovanji v 29. plačnem razredu in na primer 32 let delovne dobe: 1887 evrov bruto oziroma 1234 evrov neto (ob razporeditvi na dve nedelji in delo na varovanem oddelku).

Plače (vir: DSO Kranj):

⇒ Bolničar-negovalec: izhodiščni razred 19. plačni razred za začetnika brez napredovanj. Bruto znesek je 892,13 evra.
⇒ Negovalka z 10-letnimi izkušnjami z vsemi dodatki prejme mesečno plačo okoli 1075 evrov bruto. Povračilo javnega prevoza je okoli 80 evrov in strošek za prehrano 4,10 evra na dan.

Minimalna plača v letu 2020 je 940,58 evra bruto, kar znese približno 700 evrov neto.

Covid-19 še poglobil težave, na katere so opozarjali leta in leta

Iz domov za ostarele je že vrsto let slišati opozorila o različnih perečih težavah. Med njimi so premalo denarja za nagrajevanje zaposlenih, slabo plačano delo, neprilagojena gradnja domov, slabi kadrovski normativi, ki ostajajo nespremenjeni kljub vse starejšim oskrbovancem in posledično zahtevnejši negi.

Sodobni trendi dela z osebami z demenco zahtevajo več kadra, kot ga imamo na voljo, je denimo opozorila Gantarjeva. "Že v normalnih razmerah je ob obstoječem normativu težko slediti vsem potrebam naših uporabnikov, ob vnosu okužbe v zavod pa je na daljši rok nemogoče zagotavljati potrebne delovne ekipe za vsako posamezno cono (belo, sivo in rdečo), ki so zahtevane in ki jih mora dom zagotoviti oziroma organizirati sam," je v luči aktualnih razmer sporočila Povhetova. "Ni sistemske rešitve za zagotavljanje dodatnega zunanjega kadra ob vnosu okužbe, domovi praviloma ostanejo sami z že tako majhnimi ekipami. Domovi tudi niso arhitekturno grajeni za obvladovanje takšnih situacij, zato je izjemno težko ali celo nemogoče zagotoviti ločene cone z vsemi ukrepi," je opozorila.

Gantarjeva ji pritrjuje: "Ob pojavu novega koronavirusa so ob dodatnih stresnih obremenitvah zaposleni še posebej dodatno obremenjeni s še večjo odgovornostjo in tudi z zasebnim življenjem ter so na meji izčrpanosti. Nekako je njihovo življenje s covidom 24 ur." Ob pojavu covida-19 pa so se obenem še bolj pokazale prostorske težave, ko so morali obolele in s sumom bolezni ločiti od drugih stanovalcev, težava je bila tudi z zagotavljanjem dovolj in primerne zaščitne opreme.

Država je pred enim mesecem in pol sicer domovom za obdobje dveh let že namenila obseg sredstev za financiranje dodatnega kadra, "vendar ne za zdravstveni kader, ki pa bi ga najbolj potrebovali. Na kratek rok oziroma v trenutni situaciji bi bilo mogoče smiselno oblikovati vsaj regijski nabor zdravstvenega  kadra, ki bi lahko prišel pomagat v domove, v katerih pride do okužb," je izpostavila Povhetova.

 

Tudi v Sloveniji je vse več starostnikov.
Tudi v Sloveniji je vse več starostnikov.FOTO: Dreamstime

Vlada je napovedala dodaten denar za domove za starejše in vlaganja so predvidena za 2020 in pozneje. Vodilni v domovih za ostarele pozivajo k dvigu plač, k zagotoviti denarja za nagrajevanje zaposlenih, k sofinanciranju investicij. Težava pa je, ker se mladi redko odločajo za delo v domovih za ostarele in morda so potrebne spremembe tudi v izobraževalnem sistemu, da bi mogoče v šolah več naredili za spodbujanje mladih, da bi se odločili za delo s starostniki.

Medtem se vsa Evropa vse bolj stara in tudi v Sloveniji je čedalje več starejših, ki bodo prej kot slej potrebovali pomoč, nego in nenazadnje prijazno besedo. Kdo jim jo bo nudil, če se stvari ne spremenijo na bolje?

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

Komentarji (3)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
Oglaševanje Uredništvo PRO PLUS Moderiranje Piškotki Politika zasebnosti Splošni pogoji Pravila ravnanja za zaščito otrok
ISSN 2630-1679 © 2025, Cekin.si, Vse pravice pridržane Verzija: 795