"V zadnjem letu je najbolj občutno pomanjkanje poklicnega profila bolničar-negovalec," je pojasnila v. d. direktorja Doma starejših občanov Trebnje, Mateja Povhe. Opaža, da se mladi po opravljenem srednješolskem izobraževanju ne odločajo za nadaljevanje izobraževanja, ampak se zaposlijo v poklicih, kjer so boljša plača in delovni pogoji. Vzrok vidi v glavnem v nizkih plačah - predvsem za začetnike -, triizmenskem delu in delu, razporejenem na vse dni v tednu. 

V zadnjih letih v trebanjskem domu starostnikov beležijo porast fluktuacije kadra. Zaposleni po njenih navedbah večinoma odhajajo v službe v zasebni sektor, v gospodarstvo, in kot razloge navajajo boljše plače in ugodnejši delovni čas. V drugem polletju, torej po zaključku prvega vala epidemije zaradi novega koronavirusa, pa imajo bistveno manj težav s pridobivanjem novega kadra kot prej. "Še vedno pa ni zanimanja za delo bolničarja-negovalca in socialnih oskrbovalcev za delo pomoči na domu na terenu," je opozorila Povhetova.

Tudi v Domu upokojencev Kranj se soočajo s težavami s pridobivanjem kadra in s pomanjkanjem predvsem bolničarjev, medicinskih sester, strežnic, kuharjev. Njihova direktorica Nadja Gantar vidi razloge v nizko vrednotenem delu in v šolskem sistemu, ki "izobrazi medicinsko sestro za delo v kliničnem okolju, ne pa na področju socialnega varstva". Iščejo tudi diplomirane medicinske sestre, "ki jih na trgu dela primanjkuje, prav tako so v zdravstvu dodatki za delo bolje plačani kot v socialnem varstvu". Fluktuacija kadra se jim dogaja predvsem na "področju socialnih oskrbovalk zaradi sprejetja zakona osebne asistence. Osebni asistent boje plačan kot socialni oskrbovalec za sorodno delo," je izpostavila. 

Covid-19 še poglobil težave, na katere so opozarjali leta in leta

Iz domov za ostarele je že vrsto let slišati opozorila o različnih perečih težavah. Med njimi so premalo denarja za nagrajevanje zaposlenih, slabo plačano delo, neprilagojena gradnja domov, slabi kadrovski normativi, ki ostajajo nespremenjeni kljub vse starejšim oskrbovancem in posledično zahtevnejši negi.

Sodobni trendi dela z osebami z demenco zahtevajo več kadra, kot ga imamo na voljo, je denimo opozorila Gantarjeva. "Že v normalnih razmerah je ob obstoječem normativu težko slediti vsem potrebam naših uporabnikov, ob vnosu okužbe v zavod pa je na daljši rok nemogoče zagotavljati potrebne delovne ekipe za vsako posamezno cono (belo, sivo in rdečo), ki so zahtevane in ki jih mora dom zagotoviti oziroma organizirati sam," je v luči aktualnih razmer sporočila Povhetova. "Ni sistemske rešitve za zagotavljanje dodatnega zunanjega kadra ob vnosu okužbe, domovi praviloma ostanejo sami z že tako majhnimi ekipami. Domovi tudi niso arhitekturno grajeni za obvladovanje takšnih situacij, zato je izjemno težko ali celo nemogoče zagotoviti ločene cone z vsemi ukrepi," je opozorila.

Gantarjeva ji pritrjuje: "Ob pojavu novega koronavirusa so ob dodatnih stresnih obremenitvah zaposleni še posebej dodatno obremenjeni s še večjo odgovornostjo in tudi z zasebnim življenjem ter so na meji izčrpanosti. Nekako je njihovo življenje s covidom 24 ur." Ob pojavu covida-19 pa so se obenem še bolj pokazale prostorske težave, ko so morali obolele in s sumom bolezni ločiti od drugih stanovalcev, težava je bila tudi z zagotavljanjem dovolj in primerne zaščitne opreme.

Država je pred enim mesecem in pol sicer domovom za obdobje dveh let že namenila obseg sredstev za financiranje dodatnega kadra, "vendar ne za zdravstveni kader, ki pa bi ga najbolj potrebovali. Na kratek rok oziroma v trenutni situaciji bi bilo mogoče smiselno oblikovati vsaj regijski nabor zdravstvenega  kadra, ki bi lahko prišel pomagat v domove, v katerih pride do okužb," je izpostavila Povhetova.

Vlada je napovedala dodaten denar za domove za starejše in vlaganja so predvidena za 2020 in pozneje. Vodilni v domovih za ostarele pozivajo k dvigu plač, k zagotoviti denarja za nagrajevanje zaposlenih, k sofinanciranju investicij. Težava pa je, ker se mladi redko odločajo za delo v domovih za ostarele in morda so potrebne spremembe tudi v izobraževalnem sistemu, da bi mogoče v šolah več naredili za spodbujanje mladih, da bi se odločili za delo s starostniki.

Medtem se vsa Evropa vse bolj stara in tudi v Sloveniji je čedalje več starejših, ki bodo prej kot slej potrebovali pomoč, nego in nenazadnje prijazno besedo. Kdo jim jo bo nudil, če se stvari ne spremenijo na bolje?

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!