Eden najuspešnejših slovenskih startupov v pridobivanju investicij je Reveel, ki je od investitorjev v lanskem letu prejel dva milijona ameriških dolarjev. S tem denarjem so uspeli svojo aplikacijo za prepoznavanje predmetov iz video in tiskanih vsebin spraviti na trg in prvi odzivi so po besedah soustanovitelja Aljaža Andrejaša zelo dobri.

Največ zanimanja za njihov izdelek je s strani izdajateljev revij, saj so te s tem zanimivejše za oglaševalce. Aplikacija namreč uporabniku omogoča takojšnjo prepoznavo in nakup opaženih predmetov. Uporabnik obrne kamero mobilnega telefona proti želeni vsebini in takoj dobi dodatne informacije o tistem, kar v danem trenutku vidi, v naslednjem koraku pa lahko to tudi kupi.

"To je product placement na steroidih, saj lahko kupiš vse, kar vidiš," je povedal nekdanji študent mariborske fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI) Andrejaš.

Preboj

Podjetje Reveel je bilo ustanovljeno leta 2014, ko je bilo s svojo idejo za omenjeno aplikacijo sprejeto v elitni ameriški pospeševalnik Tech Wildcatters iz Dallasa, kamor se je za tri mesece preselila celotna ekipa. Naslednji pomemben korak so storili lani, ko so s svojim delom uspeli prepričati sklad tveganega kapitala iz Silicijeve doline in z njim sklenili pogodbo za dva milijona evrov vredno investicijo v razvoj produkta v komercialne namene.

"Zdaj razvijamo produkt - tega ni nikoli konec - in pridobivamo stranke. Pred nekaj meseci smo stopili na trg in odziv je zelo dober, zdaj pa podpisujemo pogodbe s strankami," je pojasnil Andrejaš.

Sprva štiričlanska ekipa, v kateri so poleg Andrejaša še Kristijan Pukšič, Matija Vrbovšek in Rok Ajdnik, se je medtem razširila in vzpostavila svojo fizično prisotnost tudi v ZDA. Tako je Reveel zdaj razpet med Mariborom, Dallasom in San Franciscom, še vedno pa je član Tovarne podjemov, podjetniškega inkubatorja Univerze v Mariboru.

Ne počivajo

Letos po besedah Andrejaša začenjajo s pridobivanjem nove investicije. Njihova aplikacija namreč omogoča številne nadgradnje, zato je njen razvoj neomejen. Andrejaš je med drugim omenil možnost njene uporabe v informativnih medijih, saj bi lahko na primer bralec tiskanega časnika z njeno pomočjo pridobil dodatne, sproti osvežene informacije, vezane na poskenirani članek.