Število samozaposlenih se v zadnjem obdobju znova nekoliko povečuje. Podatke o njihovih značilnostih so v Statističnem uradu (Surs) zbirali v 2. četrtletju lanskega leta. Med 114.000 samozaposlenimi jih večina ni nikogar zaposlovala, več kot pol jih je bilo zelo zadovoljnih s svojim delom, petina pa bi se raje zaposlila.

Spodaj je povzetek poročila, ki so ga pripravili v statističnem uradu.

Med 955.000 delovno aktivnimi 12 odstotkov samozaposlenih

V 2. četrtletju 2017 je bilo 114.000 oseb samozaposlenih (67 odstotkov moških in 33 odstotkov žensk).

94.000 samozaposlenih (82 odstotkov) je delalo v lastnem podjetju, ali so bili samostojni podjetniki ali so delali v svobodnem poklicu, preostalih 20.000 (18 odstotkov) samozaposlenih pa so bili kmetje. Okoli dve tretjini samozaposlenih (76.000 ali 67 odstotkov) nista nikogar zaposlovali; več kot polovica teh ni nikogar zaposlovala zato, ker ni bilo dovolj dela. Večina samozaposlenih (98.000 ali 86 odstotkov) pa v prihodnjih 12 mesecih ni nameravala niti zaposlovati novih delavcev niti za delo najeti podizvajalcev.

► Največ samozaposlenih se je samozaposlilo zaradi primerne priložnosti (30,7 odstotka), 25,5 odstotka jih je nasledilo družinsko podjetje, 13,3 odstotka pa, ker niso našli zaposlitve.

► 50,3 odstotka samozaposlenih je bilo zelo zadovoljnih s trenutnim delom. Med zaposlenimi je bilo takih 51,8 odstotka.

► 86,6 odstotka samozaposlenih je imelo avtonomijo pri delu, saj so lahko vplivali tako na vsebino kot na razporeditev delovnih nalog. Med zaposlenimi je bilo takih 36,3 odstotka.

► Od zaposlenih bi jih bilo 6,4 odstotka (54.000) raje samozaposlenih, vendar je več kot tretjino teh (37,7 odstotka oz. 20.000) od tega odvračala finančna negotovost dela v samozaposlitvi.

► Od samozaposlenih bi se jih 19,7 odstotka (22.000) raje zaposlilo.

Glavna težava je izpad prihodka v primeru bolezni

Največ samozaposlenih, 19,4 odstotka, je kot največjo težavo pri delu v samozaposlitvi navedlo izpad prihodka v primeru bolezni, druga najpogostejša težava je bil premajhen vpliv na določanje cene oz. vrednosti svojega dela (za 14,9 odstotka samozaposlenih), tretja pa neplačevanje strank oz. plačevanje z zamudo (za 13,8 odstotka samozaposlenih). 28,1 odstotka samozaposlenih pri delu v samozaposlitvi v 2. četrtletju 2017 ni imelo težav.

Samozaposleni na trgu dela

Število samozaposlenih se je v zadnjih četrtletjih ponovno začelo nekoliko višati. Po zadnjih podatkih, tj. za 4. četrtletje 2017, jih je bilo 116.000, za 8.000 več kot pred enim letom. V letu 2016 jih je bilo na letni ravni 108.000, v preteklih desetih letih pa jih je bilo največ leta 2010 (119.000), najmanj pa leta 2008 (99.000). Po podatkih iz poročila Zavoda za zaposlovanje o izvajanju ukrepa spodbujanja samozaposlovanja v obdobju 2007–2013 je bilo največ prejemnikov subvencije za samozaposlitev prav v letu 2010.

Ekonomsko odvisni samozaposleni

Za pregled položaja samozaposlenih na trgu dela so zanimivi predvsem ekonomsko odvisni samozaposleni. Njihov delež v zadnjem obdobju narašča. V raziskovanju Aktivno in neaktivno prebivalstvo v Sursu zbirajo podatke o tem, ali samozaposleni, ki nikogar ne zaposlujejo, delajo večinoma za eno stranko in v prostorih te stranke, od leta 2012.

Ekonomsko odvisne samozaposlene tako največkrat opredelijo kot samozaposlene, ki nikogar ne zaposlujejo in delajo večinoma za eno stranko. Po navedeni opredelitvi je bilo v letu 2012 ekonomsko odvisnih 7,9 odstotka samozaposlenih (9.000 samozaposlenih), v letu 2016 pa jih je bilo 12,7 odstotka (14.000 samozaposlenih).

Med ženskami je bil delež ekonomsko odvisnih samozaposlenih v celotnem obdobju 2012–2016 višji kot med moškimi. V letu 2016 je bilo ekonomsko odvisnih 14,9 odstotka (5.000) samozaposlenih žensk in 11,8 odstotka (9.000) samozaposlenih moških.