Primer: mož in žena želita k frizerju. V salonu še naprej velja pogoj 10 kvadratnih metrov na stranko. Ta pogoj velja tudi za člane istega gospodinjstva. To pomeni, da si mož in žena, ki živita v skupnem gospodinjstvu, ne smeta deliti teh desetih kvadratnih metrov. "Živita skupaj, pri frizerju pa 'potrebuje' vsak svojih 10 kvadratnih metrov," pravijo v sekcijah frizerjev in kozmetikov pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije in dodajajo, da je to absurd.

To so strogi in neživljenjski pogoji dela, poudarjajo. Zato sta sekciji vlado in stroko pozvali, naj se nemudoma opravi pogoj 10 kvadratnih metrov na stranko. Na Hrvaškem je obvezna razdalja 1,5 metra med strankami, v Italiji pa en meter med strankami in en meter med posameznimi delovnimi mesti. Sočasno naj se dovoli izvajanje storitev za člane istega gospodinjstva. 

Kozmetiki in frizerji si obenem želijo, da bi lahko delali zgolj z zaščitno masko, ne pa še z zaščitnimi očali ali vizirjem. Zaradi tega je namreč vidljivost slabša, v poletnih mesecih pa je zaradi visokih temperatur nošenje vizirja in zaščitnih očal še toliko bolj moteče.

"Omejitve v salonih onemogočajo frizerjem in kozmetikov poslovanje v polnem obsegu, zato se storitve izvajajo na črno, po domovih in brez upoštevanja zaščitnih ukrepov. Ob tem v sekciji poudarjajo, da je higienska praksa v frizerskih, kozmetičnih in drugih salonih za nego telesa že ves čas, tudi pred epidemijo, na zelo visokem nivoju," so še sporočili iz OZS. 

Tudi v sekciji za gostinstvo in turizem opozarjajo, da so obstoječi pogoji dela na terasah in znotraj gostinskih lokalov neživljenjski. Zaradi strogih omejitev gostinci poslujejo le s polovično zmogljivostjo, torej je poslovanje nerentabilno. "Nemudoma naj se odpravita pogoj tri metre razdalje med mizami in omejitev štirih oseb za isto mizo. Odpravi naj se tudi pogoj PCT za vstop v notranjost gostinskih lokalov," je v dopisu vladi in stroki med drugim pozvala sekcija. 

Na Hrvaškem izpolnjevanje pogoja PCT za vstop v notranjost gostinskih in nastanitvenih obratov ni potrebno, v Sloveniji pa je. To po mnenju sekcije zmanjšuje konkurenčnost slovenskih gostincev, slovenske goste pa tako rekoč "podimo" na Hrvaško, so zapisali na svoji spletni strani.

Sekcija poziva tudi k odpravi omejitev obratovalnega časa, saj po 22. uri gostinci odslovijo goste, ti pa se potem družijo v zasebnih prostorih brez upoštevanja kakršnih koli zaščitnih ukrepov. Sicer pa imajo tudi v sosednjih državah daljše obratovalne čase. Gostinci opozarjajo tudi na nelogičnost ukrepa, ki določa, da mora biti strežba sedeča. Na prireditvah in na prevzemnih mestih namreč gostje lahko stojijo in jejo, v gostinskem obratu pa ne.

Sekcija še vedno vztraja pri svoji zahtevi, da se v interventnem zakonu gostincem povrneta obljubljeno nadomestilo za izpad prometa in subvencioniranje regresa.