Cekin.si
Utrujen zdravstveni delavec v zaščitni opremi

Kariera

27 epidemiologov prej raziskovalo 15, 20, 30 okužb. Danes pa ...

Špela Zupan, STA
13. 10. 2020 05.45
3

Zaradi pojava novega koronavirusa epidemiologi pri nas in tudi po svetu že nekaj mesecev nepretrgoma garajo. Iščejo stike okuženih, odrejajo karantene, izdelujejo epidemiološke načrte ... Vse za zajezitev širjenja virusa. A dejstvo je, da smo bili v Sloveniji že prej epidemiološko podhranjeni, zdaj pa imajo epidemiologi vsak dan več dela. Preverite, kako rešujejo kadrovsko stisko in s kakšnim ravnanjem lahko pomagate!

"Epidemiološko smo v Sloveniji podhranjeni," opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Epidemiologov je namreč pri nas primanjkovalo že pred pojavom novega koronavirusa. Trenutno jih imamo 27, ki morajo zdaj poleg iskanja stikov ob pojavu novega koronavirusa in drugega zaradi svetovne pandemije opraviti še vse ostalo delo. Med drugim obravnavajo primere oziroma izbruhe tudi drugih nalezljivih bolezni, pripravljajo priporočila, spremljajo nalezljive bolezni, načrtujejo program in promocijo cepljenja v Sloveniji, komunicirajo s splošno in strokovno javnostjo ter delujejo tudi v ambulantah za cepljenje.

Delo epidemiologov je zahtevno, odgovorno in dolgotrajno. Med drugim morajo opraviti razgovor z okuženimi z novim koronavirusom, nato poiskati vse njihove stike, preveriti njihovo zdravstveno stanje in znova iskati rizične stike, odrejati karantene ...
Delo epidemiologov je zahtevno, odgovorno in dolgotrajno. Med drugim morajo opraviti razgovor z okuženimi z novim koronavirusom, nato poiskati vse njihove stike, preveriti njihovo zdravstveno stanje in znova iskati rizične stike, odrejati karantene ...FOTO: Dreamstime

Zdaj, v pandemiji covida-19, poleg vsega naštetega še izvajajo epidemiološko poizvedovanje pri osebah s potrjeno okužbo s SARS-CoV-2, obravnavajo visokorizične tesne kontakte ter obenem redno spremljajo epidemiološko situacijo covida-19 v Sloveniji in po svetu, pripravljajo priporočila in sodelujejo z vsemi ostalimi, s kolegi, zdravniki ter nenazadnje z vladami in politiki.

Zaradi preobremenjenosti so spremenili prioritete. Iskali bodo stike ranljivejših

Da, tako kot je vedno več okužb, so tudi potrebe po epidemiologih in po njihovem znanju iz dneva v dan večje. "Že v normalnih razmerah bi potrebovali več epidemiologov. V trenutnih razmerah, z večanjem števila potrjenih primerov SARS-CoV-2, pa je potreba po dodatnem kadru še precej večja," so sporočili z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Na začetku je lahko epidemiološka služba obravnavala 20 pozitivnih primerov na dan, zdaj jih obravnavamo 200 ali še več, so opozorili.

Na testiranje napoti osebni zdravnik, testiranje na okužbo s koronavirusom pa izvajajo vstopne ambulante, ki testiranim sporočijo tudi rezultat. "27 ljudi težko zelo podrobno obravnava vse kontakte, kar pa je pravzaprav naš cilj. Z notranjim kadrom smo lahko, kot že prej povedano, obvladovali od 15 do 30 novih primerov okužb na dan. Vsak okužen pa ima različno število kontaktov - v povprečju jih ima 30, lahko pa jih ima tudi 500, če ni spoštoval ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe," so opozorili.

Epidemiologi so bili močno preobremenjeni, ko so ob sleherni novi okužbi iskali stike okuženega z drugimi, da bi tako preprečili nadaljnje širjenje novega koronavirusa v populaciji. Stroka je od začetka epidemije že večkrat opozorila na majhno število epidemiologov pri nas, zaradi česar ob večjem številu dnevno odkritih novih okužb ne bi več zmogli opravljati svojega dela. "V tujini se s tem ukvarja en epidemiolog na 10.000 prebivalcev, pri nas imamo enega epidemiologa na 50.000 prebivalcev ali več," je denimo sredi avgusta izpostavila vodja strokovne skupine za covid-19, Bojana Beović.

Pred nedavnim je padla odločitev, da bodo prioritetno iskali kontakte najbolj ranljivih skupin okuženih v domovih starejših, socialnovarstvenih zavodih, šolstvu, zdravstvu in skupnih gospodinjstvih. Ob tem pa prosijo vse okužene, naj tudi sami obvestijo stike, ki naj nadalje ravnajo preventivno. Vsi, ki ste bili v stiku z okuženim, čim bolj omejite tveganje, da bi morebitno okužbo širili naprej. Če je možno, delajte od doma, obvezno držite medsebojno razdaljo, nosite masko, si umivajte in razkužujte roke. Ob morebitnih prvih znakih okužbe pokličite zdravnika za nadaljnja navodila in se izolirajte.

"Hitro večanje števila potrjenih primerov okužb v Sloveniji nakazuje, da širjenja virusa ni mogoče ustaviti samo z epidemiološkim iskanjem kontaktov. Zato je še toliko bolj pomembno, da vsak ravna odgovorno in upošteva vse predpisane ukrepe in priporočila. Zlasti je pomembno omejevanje druženja z drugimi ljudmi, upoštevanje razdalje in ostalih higienskih ukrepov, kot so umivanje rok in higiena kašlja," so vnovič pozvali na NIJZ. Velja jih upoštevati, saj epidemiologi resnično delajo vse za obvladovanje širjenja virusa. A sami ne bodo zmogli, potrebujejo nas. Največ lahko namreč naredi odgovoren posameznik, da ne bi spet morali zapirati tovarn, podjetij, šol. 

S trenutnim kadrom lahko dnevno obravnavamo približno 200 primerov. Možnosti za optimizacijo še obstajajo, in sicer poleg okrepitve kadrovskih zmogljivosti tudi s pomočjo izboljšave informacijsko-tehnološkega sistema, na čemer tudi delamo. —NIJZ

Pomagajo tudi študenti medicine

Epidemiološko ekipo so sicer okrepili z drugimi specialisti javnega zdravja in sodelavci iz drugih enot NIJZ. Na pomoč so jim prišli študenti medicine, ki opravljajo epidemiološka poizvedovanja po telefonu. V klicnem centru v Ljubljani dela 14, v celjskem pa šest študentov medicine. Na terenu v devetih območnih enotah NIJZ imajo epidemiologe, medicinske sestre, administratorje in sanitarne inženirje. "Vsi pomagajo pri koordinaciji in vsi so v veliko pomoč," so poudarili na NIJZ.

Kapacitete so skromne, a še vedno širijo zmogljivosti. "Ampak, tako kot se investira v ventilatorje in testiranja, bi moralo biti ključnega pomena tudi investiranje v epidemiološko službo in kadre za iskanje kontaktov. Velika pomoč pri reševanju so klicni centri, vendar ob močno povečanem številu okuženih oseb bi vseeno potrebovali še veliko več pomoči. Nujno potrebno bi bilo tudi zastaviti dolgoročen načrt dodatnega zaposlovanja specialistov/specializantov javnega zdravja na področju nalezljivih bolezni," so poudarili na NIJZ.

Vlada je sicer sredi avgusta v odgovoru na poslansko vprašanje navedla, da je bilo po podatkih iz druge polovice julija na NIJZ zaposlenih 87 zdravnikov specialistov za polni ali vsaj 80-odstotni delovni čas, 13 zdravnikov z dopolnilnim delovnim razmerjem in 13 specializantov javnega zdravja. Od celotnega števila zdravnikov specialistov jih je 28 delalo na področju nalezljivih bolezni, med njimi je bilo 12 zaposlenih v centru za nalezljive bolezni centralne enote NIJZ in 16 v okviru devetih območnih enot NIJZ.

Obenem se zavedajo, da število zdravnikov specialistov že nekaj časa stagnira; po vladnih navedbah, ker je bilo število specializantskih mest v preteklosti precej omejeno, za specializacijo iz javnega zdravja pa do pred nekaj leti tudi ni bilo posebej velikega interesa. V odziv so napovedali več razpisanih specializacij. Tako povečan priliv bo po oceni vlade omogočal usmerjanje specializantov na strokovna področja in pospešeno zagotavljanje nadomeščanja in dopolnjevanja kadra tudi na pomembnem področju epidemiologije nalezljivih bolezni. "S takšno dinamiko bi lahko v naslednjih desetih letih pridobili vsaj 10 dodatnih zdravnikov specialistov za področje epidemiologije nalezljivih bolezni," ocenjuje vlada. Ampak, ali jih bo toliko dovolj? 

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!

Komentarji (3)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
Oglaševanje Uredništvo PRO PLUS Moderiranje Piškotki Spremeni nastavitve piškotkov Politika zasebnosti Splošni pogoji Pravila ravnanja za zaščito otrok
ISSN 2630-1679 © 2025, Cekin.si, Vse pravice pridržane Verzija: 891