Epidemiologi po svetu že nekaj mesecev neprestano delajo ter iščejo kontakte okuženih. Naloga je zahtevna, saj morajo najprej opraviti razgovore z okuženimi z novim koronavirusom, nato poiskati vse njihove stike, preveriti njihovo zdravstveno stanje in znova iskati rizične stike, odrejati ukrepe karantene, samoizolacije ... Dela je ogromno. 

Ponekod po svetu so za to delo angažirali poseben kader, ki se ukvarja le s tem, saj gre za dolgotrajno, celodnevno in zelo naporno delo. 

So pa tokrat spregovorili epidemiologi v naši sosednji državi. V Sisaško-moslavški županiji je na primer le pet epidemiologov, ki skrbijo za 170.000 prebivalcev, zadolženi pa so tudi za nadzor meje z Bosno in Hercegovino, za katero vemo, da ima izredno slabo epidemiološko sliko, tako da je Slovenija to državo uvrstila na rdeči seznam. Poleg petih epidemiologov, ki usmerjajo celotno delo, je v županiji še 300 oseb, ki so iskalci kontaktov okuženih. A še teh 300 je premalo. Epidemiolog Branko Kolarić opozarja, da zaposleni tega tempa ne bodo zdržali, saj so izčrpani - tako telesno kot psihično. 

"Ni dopusta, ni sobot in nedelj. Jaz sem še med bolniško delal. Imel sem težavo z nogo, a ker ni bilo dovolj ljudi, sem moral delati od doma," je dejal eden izmed epidemiologov v tej županiji. 

Od 22. marca je tamkajšnja epidemiološka služba v polnem pogonu, česar niso doživeli še nikoli. Epidemiologinja Svjetlana Ančić-Birač je za hrvaške medije dejala, da se razmere iz dneva v dan le stopnjujejo. So izčrpani, a z delom nadaljujejo. V povprečju ima vsak okuženi 20 rizičnih kontaktov. Številni so se okužili ali pa zboleli po obisku poroke, nočnega kluba ali verskih obredov, poroča hrvaška spletna stran Index.hr. 

Težava nastane tudi takrat, ko ljudje zamolčijo kontakte. Tega je na Hrvaškem vse več, pristojni pa ljudi naprošajo, naj tega ne počnejo. Okužba se tako širi, epidemiologi pa imajo vse več dela. 

Detektivsko delo

Direktor Zavoda za javno zdravje Inoslav Brkić je dejal, da gre pri tem delu za detektivski način dela. Ena oseba, ki je pozitivna, pa tega morda ne ve ali pa ignorira simptome, se odpravi na poroko. Tam je v kontaktu z drugimi, epidemiolog pa mora nato na podlagi izjav obolelega rekonstruirati celoten potek dogajanja - s kom je bil v kontaktu, s kom v tesnem kontaktu, kje je sedel in kje se je gibal, kako dolgo je bil na katerem mestu, prostoru, s kom ... Nato mora poiskati vse te kontakte in preveriti njihovo zdravstveno stanje, počutje, se odločiti, ali je šlo za tesen stik ter kakšne ukrepe bo določil za te osebe.

Omenjeni epidemiologi pravijo, da že od izbruha epidemije delajo ves čas ter da nimajo časa niti za počitek niti za zasebno življenje. Tako delajo že pet mesecev in ni videti konca. Eden izmed epidemiologov v omenjeni županiji pravi, da med delovnim časom sprejmejo od 50 do 100 telefonskih klicev zaskrbljenih prebivalcev. Na višku epidemije je bilo takih klicev tudi več kot 500 na dan. "Pogovarjaš se z nekom, vmes pa imaš še štiri klice," dodaja. 

Kaj je delo epidemiologa? To pravijo na spletni strani slovenskega zavoda za zaposlovanje

Epidemiolog raziskuje, proučuje in opisuje dejavnike in dogodke, ki vplivajo na zdravje in bolezni prebivalstva, pojavljanje in razširjenost bolezni, prizadetosti in druge kazalce zdravja. Razvija in načrtuje načine zaščite in obvladovanja nalezljivih in drugih bolezni.

Kaj delavec običajno dela

Delo zdravnika za epidemiologijo ali epidemiologa v centru za nalezljive bolezni obsega: 

- spremljanje in proučevanje nalezljivih bolezni in povzročiteljev,

- ocenjevanje tveganja za zdravje prebivalstva,

- oblikovanje preventivnih programov,

- ovrednotenje dela, raziskave in razvoj ter dodiplomsko in podiplomsko izobraževanje.

Epidemiologija je veda, ki ima ključno mesto v proučevanju javnega zdravja in medsebojnih povezav dejavnikov okolja in zdravja. V zadnjem času pridobiva velik pomen, saj je prerasla iz tradicionalne epidemiologije nalezljivih bolezni v širšo vejo medicinskih znanosti. Proučuje dejavnike, ki vplivajo na zdravje populacije (prebivalstva) in služi kot temelj in izhodišče za intervencije, ki so v interesu javnega zdravja in preventivne medicine. S svojimi izsledki prispeva k odkrivanju dejavnikov tveganja za bolezni ter določa optimalne ukrepe in programe za njihovo preprečevanje.

Delo epidemiologa, ki se ukvarja z nalezljivimi in nenalezljivimi boleznimi, obsega raziskovanje dogodkov, ki pomenijo tveganje za javno zdravje, posameznih primerov bolezni in kopičenja ter izbruhov bolezni. Izvaja epidemiološko spremljanje, zbiranje in analiziranje podatkov. Njegovo delo obsega načrtovanje, vključno z razvijanjem statističnih modelov za testiranje hipotez in napovedovanja možnosti širjenja bolezni. Povezuje se z drugimi strokami v medicini, izvaja raziskave na področju javnega zdravja in dokumentira ter objavlja rezultate. Epidemiolog spremlja in poroča o primerih nalezljivih bolezni lokalnim in državnim službam. Načrtuje in usmerja raziskave o človeških ali živalskih boleznih, metode obvladovanja in preventive s cepljenjem in zaščito z drugimi zdravili. Raziskovalne izsledke posreduje zdravstvu in drugim organom odločanja ter javnosti.

Izdeluje tudi strokovne podlage za pripravo načrtov, izvedbe in ovrednotenja aktivnosti - npr. vprašalnikov o zdravstvenem stanju prebivalstva. Spremlja programe javnega zdravstva, proučuje bolezni in njihove povzročitelje, da bi prepoznal epidemiološke značilnosti, načine prenašanja, vire okužb, vzroke in faktorje tveganj. Izobražuje zdravstvene delavce, prebivalstvo in javnost o okužbah in načinih prenosa boleznih, o prenašalcih bolezni in preventivi. Raziskuje, da bi prispeval k razvoju metodologij, instrumentov in postopkov za uporabo v medicini. Analizira podatke in objavlja ugotovitve. Ugotavlja in analizira probleme javnega zdravja, ki so povezani z okužbami s hrano in vodo. 

Kot supervizor spremlja in nadzira strokovno, tehnično in administrativno osebje. Največja organizacija na področju epidemiologije v Sloveniji je Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije (IVZ), ki s svojimi centri pokriva delo na področjih: zdravje in zdravstveno varstvo, zdravstvena informatika, zdravstvena ekologija, nalezljive bolezni, promocija zdravja, prepovedane droge, zdravstvena statistika in raziskovalna dejavnost.

Delovni pripomočki

Epidemiolog uporablja računalniško strojno in programsko opremo, zlasti tehnične pripomočke, ki se uporabljajo v stroki. Uporablja opremo, ki omogoča zbiranje podatkov, analitično in razvojno-raziskovalno delo, različne baze podatkov, vprašalnike in mape.

Izdelek in storitev

Storitve epidemiologov so pridobivanje in analiza podatkov na področju nalezljivih bolezni. Informacije interpretira in posreduje podatke ustreznim službam in ocenjuje tveganja za zdravje. Ugotavlja probleme in se odloča o načinu reševanja, tako da spremlja in uporablja nova spoznanja v stroki.

Znanja in spretnosti

Pri delu uporablja znanje medicine in dentalne medicine, matematike, statistike, biologije, mikrobiologije, računalništva, sociologije, antropologije in psihologije. Poleg tega ima znanja s področja administracije in menedžmenta, komunikacije in medijev. Za razumevanje bolezenskih procesov ima predvsem znanja s področja medicine, za boljši vpogled v aktualne in dejavnike tveganj v prihodnosti pa tudi družboslovna znanja. Pozna definicije, vlogo in značilnosti epidemiologije, njen razvoj in pomen v sistemu javnega zdravja in zdravstvenega varstva v Sloveniji. Poznati mora vlogo ustanov in strokovnjakov, ki delujejo v sistemu preventivnega zdravstvenega varstva ter pravne in etične okvire na področju epidemiološkega preučevanja. 

Pozna načela informatizacije stroke in merila za sodelovanje med strokami (klinična, laboratorijska, javno zdravstvena), upravnimi organi in resorji. Pozna pomen klasifikacije v sistemih epidemiološkega spremljanja, ranljive skupine prebivalstva in načine epidemiološkega proučevanja. Razumeti mora možnosti in omejitve epidemiologije, principe epidemiološkega spremljanja in raziskovalne metode, ki podpirajo epidemiološka proučevanja.

Psihofizične sposobnosti

Epidemiolog mora imeti dobro psihofizično zmogljivost. Posebej v obdobju, ko se pojavi nova nalezljiva bolezen, je skupaj z drugimi medicinskimi strokovnjaki v prvih vrstah raziskovalcev, ki poskušajo preprečiti širjenje nalezljive bolezni in zaustaviti njen pohod. Tedaj je izpostavljen večji možnosti okužbe, zato mora dosledno uporabljati vse oblike zaščite in po potrebi opraviti testiranja, s čimer preverja svoje zdravstveno stanje.

Interesi

Raziskovalni in socialni interes sta podlaga za uspešno delo epidemiologa, ki se pri svojem delu najpogosteje sreča z zahtevami, kot so: analitično mišljenje, osebna integriteta, natančnost, iniciativnost, sodelovanje, odgovornost, vztrajnost, obvladovanje stresa, prilagodljivost in fleksibilnost, samostojnost in neodvisnost.

Razmere za delo

Epidemiolog opravlja svoje delo v pisarni, na terenu in v ambulanti ob tesnem sodelovanju s strokovnjaki na področju laboratorijske diagnostike, statistike, zdravstvene ekonomike, veterinarstva in farmacije.

Nevarnosti

Pri delu, še zlasti na terenu in v ambulanti, obstaja nevarnost okužb, zato mora poskrbeti za zaščito z uporabo ustrezne zaščitne opreme in varnim načinom dela.

Možnosti zaposlovanja

Epidemiolog dela na različnih področjih, npr. na področju prehrane, nalezljivih bolezni, kroničnih in okoljskih bolezni in prepovedanih drog. Dela v službi javnega zdravja, v neprofitnih organizacijah, na univerzi, v bolnišnici, vladni ustanovi, npr. centru za nadzor in preprečevanje bolezni, v zavodu za zdravstveno varstvo ali na onkološkem inštitutu.

Izobraževanje

Pri nas lahko opravljata delo epidemiologa le zdravnik in zobozdravnik, ki sta v okviru Zdravniške zbornice opravila specializacijo iz javnega zdravja. Poleg specializacije lahko kandidat pridobi tudi znanstveni naziv magisterij in doktorat na področju epidemiologije javnega zdravja.

Vir podatkov: spletna stran Zavoda RS za zaposlovanje