Poslovodja v računalniškem podjetju Miika Härkönen je imel dovolj dolgih in temnih zim na Finskem, zato je prosil, če bi lahko pol leta delal v Španiji. Njegova žena je bila ravno na porodniškem dopustu in želela sta najeti stanovanje v Malagi. Šefu je dal seznam svojih delovnih nalog, med drugim tudi vodenje 20 zaposlenih, in predloge, kako bi jih lahko uspešno opravljal v oddaljeni pisarni. Prošnjo so mu odobrili. "Izkazalo se je za odlično, resnično celo za boljšo rešitev, kot sem sprva predvideval," je povedal za britanski BBC.

Zdaj se je z družino že vrnil nazaj v Helsinke in spet opravi večino dela v službeni pisarni. In po njegovih besedah je bil v oddaljeni Španiji celo bolj produktiven. S sodelavci je bil v stiku preko spleta, sestanke je imel večinoma kot video konference, včasih je tudi odpotoval domov na Finsko. Njegov delovnik je bil fleksibilen, prilagodil se je uram nujnih sestankov, sicer pa je izkoristil lepo špansko vreme in več delal zvečer. "Z ženo in dojenčkom sem hodil na sprehode, plavali smo, uživali," se spominja. Ko je bilo treba, je poprijel za delo in je v najkrajšem možnem času naredil kar največ.

Bil je prvi v podjetju Ambientia, kjer danes okoli 200 zaposlenih spodbujajo k podobnim odločitvam, da bi tudi pri njih spodbudili učinkovitost, produktivnost in ustvarjalnost. Da bi skrajšali čas potovanja v službo in tudi znižali potne stroške, so odprli več kot 15 manjših pisarn zunaj Helsinkov, kamor lahko njihovi zaposleni gredo delat kadar koli. "Škoda bi bilo izgubiti dobrega zaposlenega, ker na primer živi pet ur stran," je za BBC dejala njihova kadrovica Jenni Fredriksson-Bass. Možnost fleksibilnega delovnika po njenih besedah tudi sicer postaja vse pomembnejši dejavnik pri novačenju talentiranih zaposlenih.

Finska je država, po kateri se zgleduje cel svet. Še posebej v dobrem smislu izstopa njihovo šolstvo, ki je eno najboljše, če ne najboljše na svetu. Spodaj lahko preverite, zakaj Finci lahko, mi pa ne. Zakaj so finski otroci srečni, pripravljeni na življenje in polni znanja?

Fleksibilen delovnik je v državi prisoten že dve desetletji, medtem ko je drugod – tudi pri nas – sprejet bolj kot privilegij, in ne kot pravica. Finska zakonodaja že zdaj omogoča premakljiv delovni čas prihoda in odhoda, koriščenje nadur za daljši dopust in pravico do odmora za telovadbo. Tako lahko vsak zaposleni začne in konča delovnik tri ure prej ali tri ure pozneje.

Finska je nasploh prepoznana kot tehnološka zibelka Evrope z močnimi računalniškimi in tehnološkimi podjetji, inovativnimi startupi, digitalnimi finančnimi servisi. In že leta 2011 je bila država z najbolj prilagodljivim delovnikom. Vsaj tako je pokazala raziskava revizijskega podjetja Grant Thornton, v kateri se je izkazalo, da je kar 92 odstotkov finskih podjetij omogočalo fleksibilen čas svojim zaposlenim. Odstotki drugje so bili veliko nižji – v Veliki Britaniji 76 odstotkov, v ZDA polovica podjetij, v Rusiji in na Japonskem 18 odstotkov. V Sloveniji se še lovimo (smo staromodni ali morda ne zaupamo zaposlenim) in velika večina delodajalcev ne dovoli "dela od doma" ali prilagodljivega delovnika.

Medtem se po celem svetu vse pogosteje na dolgo in široko govori o koristih fleksibilnega delovnika. Razprave so ponekod že obrodile sadove in precej velikih mednarodnih podjetij se že bolj nagiba k sprejemu boljših pogojev za zaposlene. A Finska odločitev ne prepušča delodajalcem, temveč zadevo ureja na državni ravni. Leta 2020 na primer stopa v veljavo zakon, po katerem se bo lahko večina zaposlenih odločila, kje in kdaj bodo oddelali vsaj polovico delovnega časa.

"Prilagajamo se življenju v modernem svetu," je dejala svetovalka finskega ministrstva za delo in gospodarstvo Tarja Kröger, ki je sodelovala pri pripravi zakona. Tako bodo zaposleni še vedno delali 40 ur tedensko, vendar se bo lahko vsak pogajal o možnostih, ki bodo zanje najboljše. Nekdo bo na primer lahko nekaj delovnih ur opravil "v hišici ob jezeru ali v najljubši kavarni". Lahko bo začel in končal zelo zgodaj, da se bo lažje prilagodil odpiralnemu času vrtca ali da bo lahko tekel v naravi, ko bo zunaj še svetlo. "Morda bodo mladi prosili za daljši delovnik, ki bi ga nato izkoristili za dodatne dneve dopusta, da bi si lahko privoščili daljše potovanje." Vse bo stvar dogovora in lahko zapisano v pogodbah o zaposlitvi.

Zaposleni s fleksibilnim delovnim časom so bolj produktivni, je pokazalo več raziskav. Med drugim se je med raziskavo britanske HSBC izkazalo, da bi bil fleksibilen delovni čas kar pri 89 odstotkih vprašanih iz tehnološkega sektorja zagotovo motivacija za njihovo optimalno učinkovitost. Profesor ekonomije na univerzi Stanford Nicholas Bloom je prišel do podobnega zaključka, ko je raziskoval zadovoljstvo 16.000 zaposlenih v kitajskem klicnem centru. Izkazalo se je, da so bili posamezniki za 13 odstotkov bolj produktivni in so bili manjkrat na bolniški, če so lahko delali od doma.

Dejstvo je, da bi vsak lahko delal od doma, če mu dopušča narava dela. Vzemimo na primer delo za računalnikom. Zaposleni bi dobil tedenske ali mesečne zadolžitve, ki bi jih moral opraviti do določenega roka. Sam bi si razporedil delovnik – en dan bi recimo delal ves dan, drug dan bi si vzel prosto. Med delom bi si lahko privoščil daljši premor za kosilo, odhod v trgovino, pospravljanje stanovanja, sprehod, tek, med katerim bi v miru premislil o nadaljnjem delu. Lažje bi poskrbel za otroke, odpadla bi skrb, kdo jih bo šel iskat v vrtec ali šolo, več bi preživel kakovostnega časa z družino. Ko bi znova sedel za računalnik, bi bil zelo produktiven, saj bi bilo tudi v njegovem interesu, da bi karseda hitro in uspešno opravil delovno nalogo. Verjetno bi bil zelo srečen in hvaležen zaposleni, ki bi si ga želel vsak delodajalec.

Kje se torej zatakne? Večina Fincev se strinja, da je pri njih toliko fleksibilnega delovnega časa predvsem zaradi zaupanja. Močno zakoreninjene poštenosti v celotnem narodu. Nedavna raziskava Eurobarometra je pokazala, da Finci zaupajo sodržavljanom bolj kot kateri koli drugi narod v Evropi. Zaupanje je verjetno tudi zaradi finančne varnosti, visokega življenjskega standarda, enakopravnosti in praktično ničte stopnje korupcije. Da, razlog je zagotovo treba res iskati v naštetem.

Se sprašujete, kje je Slovenija in kje smo Slovenci? Še veliko nam manjka. S stališča delodajalca bi lahko omenili minuse, kot na primer pomanjkanje nadzora, morebitno uhajanje zaupnih podatkov, slabša komunikacija s sodelavci in strankami, morebiten negativen vpliv na delovno disciplino, prav tako je treba zadostiti zakonodajnim zahtevam za delo od doma (izpolnitev vseh pogojev za domačo pisarno, nadomestilo za uporabo sredstev za delo na domu ...). Vse je odvisno od narave dela, pa tudi odgovornosti zaposlenega. In roko na srce – bi zase lahko trdili, da ste dovolj odgovorni in zaupanja vredni? In po drugi strani – bi delali "samo" po osem ur dnevno ali bi morda šef od vas pričakoval več? Ne vem, vredno razmisleka.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!