Oblikovalka čevljev Alja Viryent, ki je septembra najela približno 100 kvadratnih metrov veliko delavnico v opuščeni Pekovi stavbi v Tržiču, je v minulih mesecih neuspešno iskala investitorja. "Čeprav nismo našli primernega partnerja, ne bomo obupali in bomo šli sami dalje, ker verjamemo v našo vizijo," je poudarila.
Danes je v predprodajo dala prve čevlje. Gre za klasičen salonar in en klasičen moški čevelj. Vsakega bodo izdelali le po 100 parov. "Čevlji bodo nosili moj podpis in zahvalo vsem, ki nas bodo pri tem projektu podprli," je povedala in dodala, da so na proizvodnjo že pripravljeni. Imajo potrebna kopita in materiali so naročeni.
To bodo prvi čevlji, narejeni na pogorišču Peka. "Danes je to zapuščena stavba, mesto duhov in le mi verjamemo, da je tu še vedno mogoče izdelovati čevlje," je dejala Viryentova in dodala, da pri modelih čevljev združuje dolgoletno tradicijo čevljarstva in znanja, ki ga je pridobila v vseh letih, ko je sama izdelovala čevlje.
Za delo v Tržiču se je odločila prav zaradi znanja, ki ga imajo nekdanji Pekovi delavci. Že februarja, takoj po stečaju Peka, se je sestala z njimi. "V njih sem videla neizmerno znanje. Če želiš narediti dobre čevlje in jih zašiti na pravi način, je treba imeti v rokah na tisoče kilometrov, zašitih s sukancem," je izpostavila. "Oni pa so v meni videli luč in vztrajali z menoj ter niso iskali novih služb," je povedala Viryentova.
Spomnila je, kako dolgotrajni so bili postopki, da je septembra vendarle lahko začela uporabljati prostore v Tržiču. Še vedno pa nobenega nekdanjega Pekovega delavca ni mogla zaposliti. Pred 10 dnevi je bilo ustanovljeno podjetje Alja Viryent & Co., ki pa ima sedež na drugi lokaciji v Tržiču, saj zaradi stečaja prijava na tem naslovu ni bila možna. Zaposlitev bo odvisna od naročil, ki jih bodo prejeli, in kapitala, ki ga bodo dobili.
Vsak par čevljev stane 250 evrov in Viryentova se nadeja, da bodo prodali vse čevlje, zaposlili ljudi in zagnali proizvodnjo. Nekaj povpraševanj in rezervacij je že dobila, po današnji predstavitvi prototipov pa začenja zbirati naročila. Poslovni načrt sicer predvideva vzpostavitev manufakture čevljev višjega cenovnega razreda s proizvodnjo vsaj 12.000 parov letno in z 10 zaposlenimi v proizvodnji ter prodajo po vsem svetu. Izdelovali bi čevlje za posebne priložnosti in poslovne čevlje, ki so ortopedsko oblikovani, a na zunaj elegantni. Izdelovali bi tudi čevlje po meri, ortopedsko modno obutev in uporabljali visoko tehnologijo.
Za uresničitev poslovnega načrta potrebuje vsaj 350.000 evrov za prvega pol leta, nato pa še milijon evrov obratnega kapitala za naslednje leto. Investitorje še vedno išče. En potencialni investitor čaka začetno realizacijo in bi se nato utegnil odločiti za vstop v projekt. Sicer pa je, kot ugotavlja Viryentova, žal tako, da praktično vsi investitorji gledajo le na denar in dobičke ter ne na človeški faktor in blagostanje cele države. Sama si želi človeškega investitorja, ki ne bi gledal samo na denar, kot je bilo na primer pri potencialnem investitorju, ki je želel selitev proizvodnje v Bosno.
Tržiški župan Borut Sajovic, ki je doslej nosil Pekove čevlje, je že napovedal, da bo kupil nove čevlje Alje Viryent. Po njegovih besedah se potrjuje sporočilo, da je Tržič bil in ostaja čevljarsko mesto. "Če se hoče v življenju priti daleč, je vedno treba narediti prvi korak in danes je bil ta narejen z optimizmom, pogumom mlade podjetnice," je izpostavil.
Poudaril je tudi, da je pri zgodbi čevlja človek v osrednji vlogi. "Tu je veliko ročnega dela, ročnih spretnosti, duše in srca," je dejal in dodal, da je od 84 Tržičanov, ki so ob stečaju Peka izgubili delo, danes že več kot polovica našla službe v drugih branžah in si ne želijo več delati v obutveni industriji. "To pomeni, da se je dragoceno znanje, za katerega je potrebnega kar nekaj let truda, izgubilo. Zato so vsi tisti, ki še delati čevlje, dragoceni. Vsak dan jih imamo v tej državi manj," je izpostavil.
Komentarji (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV