Sindelfingen, nemško mesto s približno 64 tisoč prebivalci, 15 kilometrov jugozahodno od Stuttgarta. Mesto, kjer več kot polovico prebivalstva predstavljajo zaposleni v tovarnah Mercedes Benza. Približno 37.000 ljudi dela v tretji največji tovarni v Nemčiji, od tega jih je kar 10.000 zaposlenih v raziskavah in razvoju. Tovarna se razprostira na skoraj treh milijonih kvadratnih metrov, za lažjo primerjavo: to je skoraj toliko kot površina Bohinjskega jezera, od tega je slaba polovica površin čista proizvodna površina.

Oddelek, v katerega želimo, je tik za vrati 16. Oddelek za razvoj zunanjega in notranjega dizajna. Še preden vstopimo, tipično nemško, skorajda vojaški pregled. Varnostniki meni, mojemu snemalcu Primožu Pribcu in fotografu 24ur.com Miru Majcnu popišejo vse elektronsko imetje, osebne računalnike, na telefonske kamere zalepijo prekrivne nalepke. Vstop z mobilnimi telefoni dlje od recepcije v stavbi številka 80 (stavba, v kateri sta notranji in zunanji dizajn) sploh ni mogoč.

Pred vrati ene od razvojnih dvoran nas dobro razpoložen pričaka Robert Lešnik. Je glavni oblikovalec zunanjosti pri najbolje prodajanem osebnem vozilu v premium razredu na svetu, Mercedes Benzu. Človek, ki ima zadnjo besedo pri tem, kako bodo mercedesi v prihodnosti videti. Tekoče govori nemško in angleško, njegovi sodelavci pa ga tokrat prvič, od kar se je leta 2009 zaposlil pri Mercedesu, slišijo govoriti v maternem jeziku. Ekipa oddaje Svet na Kanalu A je prvi slovenski medij, ki je smel posneti pogovor z Robertom na tleh razvojnega oddelka, opazovali smo ga lahko tudi pri delovnih pogovorih z njegovimi oblikovalci in modelarji.

Roberta je naša Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani kar trikrat zavrnila. Sam zdaj razume, zakaj. Še preden se je vpisal na študij, je namreč zelo natančno vedel, da si želi oblikovati avtomobile. Slovenija je majhen trg, zato se, jasno, tega pri nas pač ne da študirati. Če bi ga sprejeli, verjetno nikoli ne bi delal tega, kar si resnično želi. Zdaj je glavni igralec na igrišču za velike fante. In kateri fant ali moški ne mara avtomobilov? Ko Robert govori o dosežkih, delu, razvoju novih modelov, vedno govori v množini, kot o ekipi, ekipnem delu. Ob vprašanjih, zakaj je pomembna linija avtomobila ali kako dolgo so razvijali sprednje zunanje ogledalo, zažari. Vodi ekipo 110 inženirjev zunanjega avtomobilskega oblikovanja, visokoizobraženih inženirjev. Skupaj za notranji in zunanji videz osebnih vozil pa v stavbi številka 80 skrbi približno 500 ljudi.

Karizmatičen, a tih mojster avtomobilskih linij z lahkotno peresnostjo izriše navidezno linijo na že izdelanem modelu. Lani je Mercedes po dolgih 11 letih znova postal številka ena v prodajanosti osebnih vozil. Verjetno tudi zaradi svežega Robertovega pristopa k razvoju zunanje oblike. Glavno vodilo, na katerem gradijo vse od leta 2009, njihove filozofije, je namreč čustvena čistost (angleško: sensual purity). Vsa svetovna avtomobilska javnost vsakič znova lačna čaka, kako bo videti tisto, kar bo nastalo za zidovi te velike tovarne in o čemer v prvi vrsti odloča Slovenec. Zaveda se, da ljudje avtomobile kupujemo z očmi. Tudi zato se je odločil, da bo vizija v odvzemanju linij in robov. Njegov razred S, ki je na ceste prišel leta 2013, je postal prava uspešnica in je zanj pomenil preboj.

Spodaj si lahko preberete intervju z Robertom. 

V Sloveniji ste se skušali vpisati v šolo za oblikovanje, pa vam to ni uspelo, potem vas je pot zanesla v Nemčijo. Kdaj je bilo to?

Leta 1994 sem prišel študirat v Nemčijo na eno najboljših šol, tudi v svetovnem merilu, tukaj blizu, 50 kilometrov od tukaj. Kaj pa vem, veliko mojih nekdanjih kolegov je na vodilnih funkcijah v drugih firmah. To je eden najboljših naslovov za študij avtomobilskega oblikovanja.

Če bi bili sprejeti pri nas, se midva verjetno ne bi  pogovarjala? 

Zagotovo, ali pa bi bila morda danes oba gosta tukaj, a ne.

Kateri je vaš prvi model, ki ste ga oblikovali? 

Če prideš kot tujec nekam, v tem primeru jaz Slovenec v Nemčijo, začneš nekje študirati, po diplomi začneš delati in po diplomi je tvoj največji cilj dobiti en model. Narediš tisoče skic in dobiš model v pomanjšanem merilu 1 proti 4. Ko narediš tega ali dva, deset, je naslednji cilj narediti velik model, v naravni velikosti. Ko jih narediš pet, šest, deset mogoče, je naslednji cilj, da se tvoj avtomobil izbere, zmaga na internem tekmovanju. In da gre v serijo. 

Kaj so dogaja po tem, ko model izrišete in ga daste v tridimenzionalno obliko na računalniku? Kaj potem sledi?

1 proti 4 modeli so za nas izredno pomembni, za nas in naše oblikovalce, mi temu namreč rečemo ˝sketch modeling˝. To je sicer plastelin, verjetno je videti takšen kot v vrtcu, samo barva je drugačna. Ta plastelin pri 60 stopinjah postane mehak, čez 5 minut se ohladi in se ga da oblikovati, poljubno. Za naše oblikovalce je to tista faza, ki je najzanimivejša. Praktično poskušamo, potem ko smo naredili ta volumen na računalniku, spraviti ta filing v tretjo dimenzijo. Občutek skice v tretjo dimenzijo. 

To pomeni, da tukaj, na tej točki, prvič dobite fizično obliko? 

Ja. 

Koliko časa traja od skice, ki smo jo videli, ki je prvi korak k razvoju nekega modela, do končne različice, kot jo vidimo na cestah? 

Kompleten postopek je kar dolg, od prve skice do serijskega avtomobila traja približno 4 leta. Mi v oblikovanju potrebujemo približno leto in pol. Potem pa še približno dve leti in pol, da se avto razvije. Avto je izjemno kompleksen produkt. Delovati mora tudi pri minus 20 stopinjah, pa tudi v Kaliforniji pri 50. Na koncu ni le oblika, ampak tudi funkcionalni produkt.

Kaj ste po vašem doprinesli k Mercedesu, kar prej ni bilo? Kako ste nadgradili prejšnje znanje?

V preteklosti se ni posvečalo toliko pozornosti notranjosti žarometov. Pri vsakem mercedesu imamo tako imenovane obrvi, to je dnevna luč, ki se jo vidi že na 50 metrov. Vsak mercedes ima to obrv. Poglejte zunaj na cesti, pa boste videli. To je en element, ki je izredno pomemben, kajti še preden pridem v bližino avtomobila, ga vidim recimo s 50 metrov. Že takoj ugotovim oziroma prepoznam, da gre za mercedes. To je ta oblikovna kakovost, detajlna kakovost, ki se še pred leti mogoče v tej meri tukaj ni delala. Bil sem eden tistih, ki to zagovarja. Vsak detajl je treba oblikovati z isto pozornostjo. Eno leto smo, sem bil zraven, oblikovali to ogledalo (op., sprednje stransko ogledalo).