Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) poziva ministrstvo za delo, naj iz strateškega dokumenta Za dostojno delo nemudoma umakne nov razlog za odpoved, in sicer porušeno zaupanje med delodajalcem in delavcem. Po besedah izvršnega sekretarja pri ZSSS Andreja Zorka je bilo v zvezi z novimi razlogi za redno odpoved slišati že marsikaj, v oči pa bodeta predvsem pomanjkanje zaupanja in osebnostno neujemanje med delodajalcem in delavcem.

Izpostavil je, da predloga v praksi pomenita absolutno poslabšanje pravne varnosti delavcev. "Težko bi bilo delavcu dokazovati, da mu delodajalec ne zaupa, če izhajamo iz stališča, da je zaupanje subjektivna okoliščina oziroma lastnost posameznika in ne objektivno dejstvo, ki bi se dalo preizkusiti na podlagi dokazov," je dejal. Omenjena razloga bi po njegovih besedah tudi "definitivno izkoreninila" ali vsaj "bistveno zmanjšala" uporabo ostalih odpovednih razlogov, ki so danes navedeni v zakonu o delovnih razmerjih.

Porušeno zaupanje kot razlog za odpoved bi po besedah Zorka v javnem sektorju lahko povzročil tudi politično kadrovanje. "Vsakič, ko bi se menjala oblast v javnem sektorju, bi se lahko posluževala razloga nezaupanja in tudi javne uslužbence, ki niso na funkcionarskih položajih, bi lahko z veliko lahkoto menjala," je dodal. To pomeni, da bi politično prepričanje v javnem sektorju prevladalo nad strokovnostjo in delovno usposobljenostjo javnih uslužbencev, je še povedal.

Nesporno po besedah izvršnega sekretarja zveze predlog dveh odpovednih razlogov pomeni še večjo fleksibilnost delovnega razmerja, ki je že tako nad povprečjem držav OECD. Večja fleksibilnost pa, kot je poudaril Zorko, ne pomeni večjega blagostanja, večjih prihodkov za zaposlene in ne pomeni več delovnih mest. Da je temu tako, kažejo tudi statistični podatki o stopnji tveganja revščine. Ta je bila pred uvedbo reforme trga dela leta 2012 v Sloveniji 13,5-odstotna, lani, po sprejetju reforme in že večji fleksibilnost dela, pa 14,3-odstotna, je navedel.

Predsednik ZSSS Dušan Semolič je medtem poudaril, da se na delovno razmerje veže življenje posameznika, veže se socialna varnost delavca in njegove družine, otrok. "Gre za izjemno pomemben inštitut delovnega prava, ki mora varovati zaposlene. Delovno razmerje ni najemna pogodba, delovno razmerje mora biti pod posebnim varstvom države," je izpostavil. "Če bi uvedli takšna razloga za odpoved, bi lahko delodajalci praktično kadar koli metali zaposlene na cesto," je dodal.

Ponovil je poziv ministrstvu za delo, naj na prvem naslednjem sestanku skupine, ki dela na projektu dokumenta Za dostojno delo, sporna predloga nemudoma umakne. "Mi stavimo, verjamemo, upamo in nenazadnje zahtevamo, da pride do umika. Zdaj izpostavljamo argumente, ki naj predlagatelje prepričajo v umik. Če do tega ne bo prišlo, pa smo sindikati, člani ekonomsko-socialnega sveta, že dogovorjeni, da pokažemo, kaj zmoremo," je dejal. Med možnostmi je nanizal velike delavske demonstracije, generalno stavko, nenazadnje pa tudi referendum, na katerem bi ljudi vprašali, ali so zato, da se pravici zapišeta v zakonodajo.

Delodajalci medtem izpostavljajo potrebo po večji fleksibilnosti pri odpovedih. Kot so sporočili iz GZS, je njihov generalni direktor Samo Hribar Milič znova izpostavil, da po eni strani delodajalci opozarjajo, da je trg preveč reguliran in nefleksibilen, po drugi strani, kar po njegovih navedbah potrjujejo tudi analize, pa je vse več prekarnosti in nelegalnih oblik dela na črno. Še več norm in še večja nefleksibilnost bosta po njegovih besedah pripeljala k še več prekarnosti.

Meni tudi, da je treba oblikovati kompromis, ki bo omogočal izvajanje varne prožnosti. V tem kontekstu podpira spremembe v smeri lažje odpovedi pogodbe o zaposlitvi, pri čemer pa je z ustreznimi pravnimi normami treba zagotoviti, da ne bo prišlo do izkoriščanja.