Iz raziskave Napovednik zaposlovanja je razvidno, da več kot 70 odstotkov delodajalcev iz gostinstva v prihodnosti pričakuje težave z iskanjem kadra. Na zavodu za zaposlovanje smo preverili, kaj kažejo njihove evidence. Koliko kadra trenutno potrebujejo v gostinstvu in koliko tega kadra je sploh na voljo?

Z zavoda so za Cekin.si sporočili, da so jim delodajalci iz dejavnosti gostinstva lani sporočili 8.605 prostih delovnih mest, kar je 53 odstotkov več kot leta 2020, ko so posledice epidemije še posebej prizadele prav to dejavnost.

Kateri kadri so v gostinstvu najbolj iskani?

Delodajalci iz dejavnosti gostinstva pri zavodu iščejo predvsem natakarje, kuharje, kuhinjske pomočnike, pa tudi pripravljavce hitre hrane ter čistilce, strežnike in gospodinjske pomočnike ipd. v uradih, hotelih in drugih ustanovah.

"Opozarjamo, da po navedenih kadrih povprašujejo tudi delodajalci iz drugih dejavnosti (kuharji se npr. zaposlujejo tudi v šolah in bolnišnicah), praviloma pa gre za poklice, pri katerih je na trgu dela že več let prisoten primanjkljaj," so nam razložili na zavodu za zaposlovanje. 

Posredovali so nam tudi podatke, iz katerih sta razvidna porast povpraševanja po delavcih in upadanje števila brezposelnih v letu 2021.

Kuhar, natakar, čistilec, strežnik in gospodinjski pomočnik

Raziskava Poklicni barometer za letošnje leto za poklice, ki jih najpogosteje povezujemo z gostinstvom (kuharji, glavni kuharji, kuhinjski pomočniki, natakarji, pripravljavci hitre hrane), napoveduje, da bo na trgu dela prisoten primanjkljaj ustreznih kadrov.

"Odgovor na vprašanje, kateri kader je najbolj 'problematičen', pa ponuja raziskava Napovednik zaposlovanja. V raziskavi so delodajalci med 20 poklicev, pri katerih so imeli najpogosteje težave pri iskanju ustreznega kadra, uvrstili prav kuharje, natakarje ter čistilce, strežnike in gospodinjske pomočnike ipd. v uradih, hotelih in drugih ustanovah," so za Cekin.si razložili na zavodu. 

V čem je torej največja težava, da delodajalci ne dobijo tega kadra?

Delodajalci sporočajo, da na trgu dela ni dovolj kadrov glede na njihove potrebe, prav tako se zdijo problematične delovne razmere, ki kandidate odvračajo od prijave na prosta delovna mesta, ter neustrezne kompetence, znanja in veščine kandidatov.

"To seveda velja tudi za gostinstvo. Poleg že omenjenega velikega povpraševanja delodajalcev po delavcih, ki presega ponudbo na trgu, lahko k primanjkljaju prispevajo tudi delovne razmere in narava dela v gostinstvu: neugoden delovni čas (izmensko ali nočno delo, delo ob koncih tedna, pogosto nadurno delo), sezonsko gibanje zaposlovanja (nekateri delodajalci potrebujejo večje število delavcev le za določen čas v sezoni), fizična zahtevnost dela, nižje plačilo. Poleg tega so za dela v gostinstvu na nekaterih delovnih mestih zahtevana specifična znanja in izkušnje, ki jih ni mogoče pridobiti v zelo kratkem času (npr. delo kuharja). Na primanjkljaj vpliva tudi veliko povpraševanje delodajalcev po delavcih v drugih dejavnostih in drugi trendi, še posebej demografski," so nam razložili. 

Selitev kadra iz gostinstva v druge panoge – katere?

Na zavodu za zaposlovanje so za Cekin.si povedali, da pri delavcih, ki so bili pred brezposelnostjo zaposleni v dejavnosti gostinstva, opažajo, da so se v zadnjih dveh letih zaposlovali še v trgovini, v dejavnostih vzdrževanja in popravila motornih vozil, v predelovalnih dejavnostih, v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, v izobraževanju ter zdravstvu in socialnemu varstvu.

"Na zavodu vse pogosteje opažamo prehod delavcev ne le med delodajalci v posamezni dejavnosti, temveč tudi med različnimi dejavnostmi. Nekatere kompetence so prenosljive med različnimi poklici in delovnimi področji. Krepitev teh kompetenc v posameznikovi karieri je pomembna, saj mu omogočajo, da lažje in hitreje najde zaposlitev, jo ohrani in po potrebi tudi lažje zamenja," pravijo naši sogovorniki na zavodu.

Delodajalci v dejavnosti trgovine ali v predelovalnih dejavnostih, ki iščejo delavce, lahko tako povprašujejo po podobnih lastnostih in kompetencah kot delodajalci v gostinstvu (ustrezen odnos do strank in komunikacija z njimi, sposobnost opravljati fizično zahtevno delo, pripravljenost na delo v izmenah ipd.).

Kako lahko Zavod blaži krizo z delovno silo v gostinstvu?

Zavod delodajalcem iz gostinstva zagotavlja celovito podporo pri iskanju ustreznih kadrov in druge storitve prek pisarn za delodajalce. Te delodajalcem nudijo objavo prostih delovnih mest in iskanje usposobljenih ter motiviranih kandidatov. 

"Delodajalci, ki želijo izboljšati svojo prepoznavnost na trgu dela in privabiti iskalce zaposlitve, lahko v sodelovanju s pisarno za delodajalce dogovorijo organizacijo predstavitve prostih delovnih mest, samega podjetja in poklicev, dogovorijo organizacijo mini zaposlitvenih sejmov za zaposlovanje v poklicih, kjer na trgu dela primanjkuje usposobljenih kandidatov, pa tudi hitrih zmenkov in drugih podobnih dogodkov. Prav tako pisarne za delodajalce delodajalcem nudijo informacije in podporo pri koriščenju aktualnih spodbud za zaposlovanje in usposabljanje brezposelnih. To je še posebej zanimivo delodajalcem, ki se soočajo s težavami pri iskanju kadrov. Programi usposabljanj (npr. usposabljanje na delovnem mestu) delodajalcem omogočijo praktično usposabljanje kandidatov in delno povračilo stroškov njihovega usposabljanja. Kandidate lahko preko programa spoznajo, preizkusijo in usposobijo za delo na delovnem mestu; še pred zaposlitvijo. Delodajalcem, ki se srečujejo s pomanjkanjem ustreznih delavcev v lokalnem okolju,  pomagamo poiskati ustrezne kandidate na območju drugih slovenskih regij, po potrebi pa preko omrežja EURES tudi v drugih državah Evropske unije," so nam razložili. 

Kaj pa tuji delavci? Koliko se slovenski gostinci odločajo za "uvoz" tuje delovne sile?

Delodajalci iz dejavnosti gostinstva problem primanjkljaja kadrov na domačem trgu deloma rešujejo tudi z zaposlovanjem tujcev, so za Cekin.si povedali na zavodu za zaposlovanje. "Poklic kuharja se skladno z Odredbo Vlade RS o določitvi poklicev, v katerih zaposlitev tujca ni vezana na trg dela, uvršča med poklice, kjer je zaposlovanje tujcev olajšano, saj se za zaposlitev tujca ne preverja, ali so v evidenci brezposelnih ustrezni kandidati," pravijo. 

V lanskem letu je bilo izdanih 306 delovnih dovoljenj, leto poprej pa 239 delodajalcem iz dejavnosti gostinstva. Soglasij je bilo izdanih lani 922, v letu 2020 pa 1.120. Največ delovnih dovoljenj in soglasij je bilo izdanih za kuharje, sledijo natakarji, kuhinjski pomočniki in pripravljavci hitre hrane, so nam na zavodu za zaposlovanje predstavili konkretne številke.

Preberite tudi, kaj se dogaja z varilci, ki jih na slovenskem trgu dela močno primanjkuje: