V Sloveniji starejši delavci predstavljajo vse večji delež zaposlenih in delodajalci morajo delo in delovno okolje prilagoditi njihovim zmožnostim, so opozorili na letni konferenci Inšpektorata RS za delo.

Mladen Markota in Tatjana Arnšek z inšpektorata sta opozorila na nujnost upoštevanja specifičnosti starejših delavcev pri opravljanju dela in prilagoditev delovnih pogojev potrebam in sposobnostim starejših.

"Mnoge lastnosti, kot so strokovnost, razumnost, strateško razmišljanje, celovito dojemanje in sposobnost presoje, se s staranjem izboljšujejo, nekatere funkcionalne zmožnosti, zlasti fizične in senzorične, pa se zaradi naravnega procesa staranja zmanjšujejo," sta, kot so sporočili z inšpektorata, dejala Markota in Arnškova ter s tega vidika opozorila tudi na pomen medgeneracijskega sodelovanja, povezovanja in spoštovanja starejših delavcev.

Direktor inšpekcije nadzora varnosti in zdravja pri delu Slavko Krištofelc je kot ključno izpostavil svetovanje delodajalcem. Nadzor inšpekcije najpogosteje odkrije kršitve glede izjave o varnosti z oceno tveganja, je dejal in dodal, da je pri ocenjevanju tveganj najpomembnejše identificiranje oz. odkrivanje nevarnosti.

Na konferenci so spregovorili tudi o fiziologiji staranja, nezgodah pri delu starejših delavcev, izzivih glede zagotavljanja varnosti in zdravja starejših delavcev pri uporabi delovne opreme ter dobrih praksah glede zagotavljanja varnih in zdravih delovnih mest za starejše delavce.

Moč starejših

Dolgo je veljalo, da se je treba delavcev, ki so 40+, hitro znebiti. Ko pa so delodajalci zaradi pritiska trga odprli oči, so začeli prepoznavati vrednost in potencialni doprinos zaposlenih, starejših od 55 let. "Njihova moč ni le v strokovnih izkušnjah, pač pa tudi v pristopu k delu. Njihovo znanje, stabilnost, lojalnost, predanost in vodstvene sposobnosti odpirajo starejšim možnost za vodilne pozicije in, morda še bolj, za mentorske vloge v podjetjih, kjer prevladujejo v samostojen razvoj in lastno kariero usmerjeni milenijci," so v začetku leta povedali v Adeccu. 

In čeprav veljajo stereotipi, da so nove tehnologije le v domeni mlajših, je treba poudariti, da temu ni tako. Tudi starejši se zelo uspešno prilagajajo trendom, ki vladajo na trgu - še posebej razvoju veščin, ki so vezane na nove tehnologije. Zmožnost kreativnega mišljenja in inovacij ni le domena mlajših ter tudi napačno je sklepati, da je odvisna od letnice rojstva. 

Raziskava Inovantage, ki jo je pripravila Skupina Adecco, je pokazala, da sta za boljše vključevanje starejših potrebni fleksibilnost in podpora vseživljenjskemu učenju. "Tako lahko zaposleni, ki dosežejo upokojitveno starost, še vedno sodelujejo z delodajalci v različnih oblikah ali celo podaljšajo svojo kariero. To ustvarja tranzicijsko obdobje, v katerem lahko starejši ostajajo aktivni pod pogoji, ki so sprejemljivi tako zanje kot za delodajalca. Vzporedno je treba opustiti politiko zgodnjega upokojevanja, ki je povzročila umetne migracije tik pred upokojitveno starostjo. Delodajalci morajo znova odkriti skriti zaklad starejših in preseči stereotipe o naveličanih, neangažiranih starejših," še dodajajo.