Zagovornik načela enakosti je prek anonimnega predloga za obravnavo diskriminacije izvedel, da je podjetje s področja kovinske in elektroindustrije višino božičnice v letih 2017, 2018 in 2020 odmerjalo glede na prisotnost zaposlenih na delovnem mestu. Zaposleni, ki so bili na porodniškem oziroma očetovskem dopustu, ki so koristili dopust za nego in varstvo otroka ter so bili med letom odsotni zaradi bolezni, so prejeli nižjo božičnico.

Zagovornik je zato sprožil postopek ugotavljanja diskriminacije. Med postopkom je podjetju pojasnil, da je sicer svobodno pri odločitvi, ali božičnico izplača ali ne, da pa jo mora v primeru, ko se za to odloči, izplačati tudi skladno z Zakonom o varstvu pred diskriminacijo. Ta določa, da je diskriminacija vsaka neupravičeno slabša obravnava oseb zaradi njihovih osebnih okoliščin in v primerjavi z drugimi, ki teh osebnih okoliščin nimajo. Zakon takšno obravnavo prepoveduje, podjetje pa med postopkom pred Zagovornikom ni izkazalo, da bi bila določitev meril za izplačilo božičnice lahko obravnavana kot izjema od prepovedi diskriminacije.

Zagovornik je zato ugotovil, da so bili nekateri zaposleni, ki so zaradi njihovih opravičenih odsotnosti zaradi nosečnosti, starševstva in zdravstvenega stanja prejeli nižje božičnice, diskriminirani. Ti delavci so zaradi svojih osebnih okoliščin, na katere niso mogli vplivati ali jih zlahka spremeniti, težje dosegali stalno prisotnost na delu. Posledično so prav zaradi teh svojih osebnih okoliščin prejeli nižjo nagrado, kot bi jo, če teh osebnih okoliščin ne bi imeli.

Podjetje je v postopku Zagovorniku navedlo, da bo v bodoče pri določanju višine božičnice delovalo drugače. Merila naj bi spremenilo tako, da bo odsotnosti zaradi koriščenja bolniške, porodniškega in očetovskega dopusta ter dopusta za nego in varstvo otroka izločilo iz meril za sorazmerno izplačilo poslovne uspešnosti.

Diskriminacijo ugotovili tudi v podjetju s področja farmacevtske dejavnosti

Diskriminacijo pri izplačilu božičnic je Zagovornik na podlagi prijave zaposlenih ugotovil tudi v podjetju s področja farmacevtske dejavnosti. Podjetje je določilo, da je višina božičnice odvisna od prisotnosti na delovnem mestu in se sorazmerno zniža za vsak dan odsotnosti zaposlenega zaradi bolezni in porodniškega ali očetovskega dopusta. Če je bilo v obdobju, za katerega se je božičnica izplačala, 239 delovnih dni, je vsak dan opravičene odsotnosti nagrado znižal za eno dvestodevetintridesetino.

Zagovornik je tudi v tem primeru odločil, da je podjetje kršilo prepoved diskriminacije. Čeprav so merila veljala za vse zaposlene enako, so namreč negativne posledice povzročila predvsem tistim, ki so bili z dela nehote in opravičeno odsotni zaradi osebnih okoliščin.

Razlika med božičnico in nagrado za delovno uspešnost posameznega delavca

Zagovornik je v obeh odločbah pojasnil, da je po Zakonu o delovnih razmerjih treba razlikovati med božičnico, ki je nagrada iz naslova poslovne uspešnosti podjetja in nagrado za delovno uspešnost posameznega delavca. Božičnica se namreč izplača vsem zaposlenim, če je bila družba poslovno uspešna, kajti to ni nagrada posameznemu delavcu, ki bi bila sorazmerna z njegovim dejanskim prispevkom k poslovni uspešnosti družbe. Nagrada za individualno delovno uspešnost pa se izplača posameznemu zaposlenemu za njegovo dejansko učinkovitost in uspešnost pri delu. To velja tudi v primerih, ko podjetja zaradi delovnega procesa domnevno ne morejo oblikovati ustreznih meril za izplačilo nagrade za individualno delovno uspešnost. Pri določitvi meril za dodeljevanje nagrad pa morajo vedno spoštovati tudi prepoved diskriminacije iz Zakona o varstvu pred diskriminacijo.

Upravno sodišče je v podobnem primeru lansko leto potrdilo pravilnost Zagovornikovega stališča, da odsotnosti zaradi osebnih okoliščin ne smejo vplivati na znižanje višine nagrade, ki jo delavci prejmejo iz naslova poslovne uspešnosti podjetja. Pri tem se je oprlo tudi na stališče Vrhovnega sodišča iz leta 2003, da je bolniška odsotnost okoliščina, na katero posameznik nima vpliva in zato na njegove pravice iz delovnega razmerja ne more in ne sme vplivati.

Kaj so osebne okoliščine?

Na podlagi osebnih okoliščin nihče ne sme biti obravnavan slabše na področjih zaposlovanja in dela, dostopa do dobrin, storitev in stanovanja, socialnih pravic in ugodnosti, vzgoje in izobraževanja ter vključevanja v sindikate. Osebne okoliščine so po tem zakonu spol, narodnost, rasa ali etnično poreklo, jezik, vera ali prepričanje, invalidnost, starost, spolna usmerjenost, spolna identiteta in spolni izraz, družbeni položaj, premoženjsko stanje, izobrazba in druge osebne okoliščine. Med druge osebne okoliščine med drugim sodijo tudi nosečnost, starševstvo, družinsko in zdravstveno stanje.