Tudi letos, tako kot vsako leto, vam mora delodajalec sporočiti, koliko dni dopusta vam pripada v letošnjem letu. Dopust se torej določi za vsako leto posebej, rok za odmero dopusta pa je 31. marec.

Dopust je namenjen temu, da ga porabite v tekočem letu. Zakon določa, da je delodajalec zaposlenemu dolžan zagotoviti izrabo letnega dopusta, in sicer v tekočem letu. "V ta namen lahko od delavca tudi zahteva načrtovanje izrabe najmanj dveh tednov letnega dopusta za tekoče koledarsko leto," so pojasnili v sindikatu Skei. 

Zaposleni je torej dolžan načrtovati in porabiti vsaj dva tedna dopusta do konca tekočega koledarskega leta. Preostanek letnega dopusta, če ta ni izrabljen v tekočem letu, pa je mogoče prenesti v naslednje leto.

A vsi preneseni dnevi lanskega dopusta se morajo porabiti najkasneje do 30. junija v tekočem letu.

Kaj pa v primeru porodniške ali daljše bolniške? Če zaposleni letnega dopusta ni mogel izkoristiti zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, zaradi porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, potem ga ima pravico izrabiti do 31. decembra. 

Po preteku omenjenih rokov delavec dopusta ne more več izrabiti in mu ta propade, so ob tem opozorili v Skei.

Sicer pa PKP7 določa nekatere izjeme: 

Kdaj lahko zaposleni zahteva odškodnino?

Zaposleni se dopustu ne more odpovedati, saj zakon zapoveduje, da je namen letnega dopusta počitek, regeneracija delavcev ter izraba prostega časa v skladu z delavčevimi potrebami in potrebami njegove družine.

Zakon pozna le eno izjemo, ko lahko zaposleni prejme odškodnino. Gre za primer prenehanja delovnega razmerja. V tem primeru se lahko delavec in delodajalec dogovorita za denarno nadomestilo za neizrabljen dopust. A vsak primer je treba presojati posebej. "Predvsem je pomembno vedeti, da je delavec do nadomestila za neizrabljen dopust upravičen, če ga do izteka pogodbe o zaposlitvi objektivno ni mogel izrabiti. Pri tem je nujno, da delavec ni mogel predvideti vzroka, zaradi katerega ni mogel porabiti letnega dopusta še pred prenehanjem delovnega razmerja. Pomembno je tudi, da je delavec izrabo letnega dopusta zahteval," pravijo v Skei in razložijo, da na podlagi sodne prakse velja, da če delavec izrabe letnega dopusta ne zahteva, obstoj nepredvidljivega vzroka za to pa ni izkazan in če na delodajalčevi strani ni razlogov za neizrabo, pravico do letnega dopusta (ali nadomestila) izgubi. Bistveno je torej dejstvo ali je imel delavec dejansko možnosti izkoristiti svojo pravico do letnega dopusta ali pa je omenjeno možnost izgubil zaradi nepredvidljivih dogodkov, so še poudarili v razlagi.