Zaposleni lahko koristijo letni dopust, bolniško in odsotnost na dela prost dan, poleg naštetega pa so upravičeni tudi do odsotnosti z dela tudi zaradi osebnih okoliščin, pravijo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije in sindikatu Skei ter dodajajo, da mora delavec odsotnost z dela zaradi osebnih okoliščin koristiti ob nastanku dogodka oziroma okoliščine.

Zakon o delovnih razmerjih določa minimalne pravice za delavke in delavce, torej minimalno število dni, ko lahko delavec koristi dneve odsotnosti zaradi osebnih okoliščin. Podrobneje je lahko to urejeno tudi z drugim zakonom, na primer kolektivno pogodbo, pogodbo o zaposlitvi ali s splošnim aktom delodajalca, ki lahko določajo dodatne dni, ko je delavec lahko upravičeno odsoten z dela.

Preverite pravice in dolžnosti glede dopusta!

Kaj pravi zakon?

Po določilih zakona o delovnih razmerjih ima delavec v zasebnem sektorju pravico do plačane odsotnosti z dela do skupaj največ 7 delovnih dni v posameznem koledarskem letu zaradi osebnih okoliščin. Ob vsakem primeru lahko delavec koristi en dan odsotnosti, medtem ko je v kolektivnih pogodbah lahko določenih več dni odsotnosti, razložijo.

Primeri, ko je delavec lahko odsoten:

- lastna poroka,

- smrt zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrt otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja,

- smrt staršev – oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša, posvojitelj,

- hujša nesreča, ki zadene delavca,

- spremstvo otroka, učenca prvega razreda, v šolo na prvi šolski dan. 

V vseh teh primerih ima zaposleni pravico do plačane odsotnosti z dela.

V zadnjem primeru dan izrednega dopusta pripada obema staršema.

Vir podatkov: spletni strani Skei in ZSSS.