
Ustanovitelj kitajskega spletnega velikana Alibabe Jack Ma je razkril nekaj namigov, kaj si lahko obetamo v prihodnosti. Sam vidi velike spremembe v načinu dela. Prepričan je, da bodo ljudje čez 30 let delali le še štiri ure na dan. Sliši se zelo lepo, toda ...
Naša delovna mesta bo prevzemala umetna inteligenca. Zato je zelo pomembno, da se dobro pripravimo na nove razmere. To je še posebej pomembno za vse, ki imajo doma otroke, ki se šele pripravljajo na poklicno pot. "Tisti, ki bodo izkoristili ta val sprememb, bodo bogatejši in uspešnejši," pravi Ma. Za vse tiste, ki trendom ne bodo sledili, pa napoveduje "bolečo" prihodnost.
V razmislek: Pomembno je, da se šolski sistem (še posebej osnovnošolski) prilagodi novim razmeram. Ker je slovenski zelo staromoden oz. se nekateri učitelji ne znajo ali ne želijo prilagoditi novim smernicam, je zelo pomembno, da starši zahtevajo spremembe sistema. Učenje snovi na pamet, nekritično razmišljanje, kampanjsko učenje, pasivnost in vodljivost ... to je popolnoma preživet sistem, ki mora iti v pozabo. Šolski sistem mora otroke učiti iskanja rešitev, sodelovanja, kritičnega razmišljanja, ustvarjanja, kreativne rabe novih tehnologij, inovacije ... Dokler se sprememba sistema ne zgodi, bi bilo dobro, da otroke teh veščin učijo starši. |

Kje so torej delovna mesta prihodnosti? Ma meni, da v podatkih in njihovi analizi. Skozi podatke lahko interpretiramo prav vse: posameznika in njegovo ravnanje, okolje, posel, družbo ... Z analizo razumemo delovanje posameznika in družbe, lahko sledimo njihovim željam in potrebam, predvidimo razvoj dogodkov in podobno. Za analitično razmišljanje je potrebna velika mera kreativnosti in odprtega duha. Podatke moramo razumeti, jih prepoznati, združevati in povezovati v smiselne celote. Moramo postavljati vprašanja, se čuditi, dvomiti, iskati ... Razmišljati sami in v kolektivu. Biti kritični in se učiti na številnih napakah. In vprašajmo se: ali otroke pripravljamo na taka delovna mesta? Jih učimo teh veščin?
Roboti bi lahko do leta 2030 prevzeli okoli 800 milijonov delovnih mest. Naši otroci se bodo morali naučiti tistih veščin, ki jih ti roboti ne bodo znali. Ma opozarja, da izobraževalni sistemi še vedno bazirajo na temeljih, ki so bili aktualni pred 200 leti.
Razmislimo: ali je smiselno, da se otrok na pamet nauči celo poglavje iz učbenika na primer geografije? Razmislite o izgubljenem času in energiji. Osnove je seveda treba poznati, toda za vse drugo imamo knjige oz. tehnologijo. Vse prepogosto se dogaja, da otroci ne znajo poiskati podatkov, ki jih potrebujejo, in jih nato še povezati v smiselno celoto. Torej je treba otroke naučiti osnov določenih tem, nato pa, kako poiskati podatke, ki so nadgradnja določene teme. Učenje na pamet je izguba časa, učenje iskanja in smiselnega povezovanja podatkov pa je prihodnost. Treba se je tudi zavedati, da si ljudje zapomnijo več, če določeno snov raziskujejo neobremenjeno. Če se je naučijo na pamet, pa večina posameznikov te podatke hitro pozabi.
Učitelji bi morali otroke učiti tudi tega, kako se učiti in jim predstaviti različne učne metode. Slednje je pomembno zato, ker smo si ljudje različni in potrebujejmo različne pristope k učenju. Obstajajo tudi tehnike, s katerimi lahko "pobrskamo po spominu" in se spomnimo podatkov, s katerimi smo se srečali pred leti.
Da bi naši otroci v prihodnosti lahko konkurirali robotom, jih moramo naučiti nekaj edinstvenega. Nekaj, česar se roboti in umetna inteligenca ne morejo. Ma meni, da gre v tem primeru za vrednote, vero, razumevanje, neodvisno razmišljanje, sodelovanje, skrb za druge ...
Otroci, ki so zasuti z informacijami, s katerimi ne vedo, kaj početi, postajajo razdražljivi, utrujeni, zgubljeni, brez volje, želje po znanju in raziskovanju ... Znajo zdrdrati cela poglavja številnih učbenikov, ne vedo pa, kaj naj počnejo s temi podatki. To moramo spremeniti, opozarjajo številni.
Komentarji (4)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV