Življenje poteka ciklično. Že tisočletja imamo pomlad, poletje, jesen, zimo. Za vsakim dnem pride noč, za vsakim dežjem prej ali slej posije sonce. Gospodarstvo poteka ciklično, enkrat raste, drugič pada. In tudi mi smo bitja ciklov, saj je celo naše življenje cikel.

Danes bi izpostavila psihološke cikle, ki so v mojem življenju zelo izraziti. Imam obdobja, ko vse, česar se lotim, lepo teče. Družina, odnosi z ljudmi, posel. Takrat se ponavadi počutim kot da letim, ego je zelo zadovoljen, imam občutek, da vse zmorem, da me ničesar ni strah.

Potem pride obdobje, ko nastopijo težave. Ponavadi je vzvod napaka, ki jo naredim. Ne vem, zakaj, ampak nimam težav kadar kdo naredi "napako". Če sem pa to jaz, pa – o, joj! Ta napaka potem vodi do velike mere samoobtoževanja, samopomilovanja, spraševanja o smislu vsega, kar počnem. Na dan pridejo vsi pomisleki o tem, ali sem dovolj dobra. Moja samozavest je kar naenkrat v velikosti graha. To ponavadi prinese slabši spanec, to prinese nižjo produktivnost, to prinese slabo vest, to prinese še slabše počutje in krog je sklenjen. No, sedaj sem ravno tu. Če ste se kdaj znašli v črni luknji, iz katere niste videli izhoda, upam, da vam bodo te ideje pomagale. 

Za prebroditev osebne krize potrebujemo veliko energije

Kadarkoli zapademo v osebno krizo, se naspimo. Poskrbimo, da gremo v posteljo zgodaj in se zbujamo brez budilke, v kolikor je to seveda možno. Če sicer spim 6 do 8 ur, potem v času krize spim 8 do 9 ur vsako noč. V času, ko sem psihično v slabšem stanju, poskrbim tudi za več gibanja. Meni osebno takrat pašejo sprehodi, joga ali tai chi. Nekaj počasnega. Morda vam bolj odgovarja drug šport, morda tek, skupinski športi, kolesarjenje, izlet v hribe. Karkoli, kar vam vrača energijo. V času osebne krize pazim na prehrano. V telo vnašam več hranilnih snovi. Nekateri v času krize jemo več, drugim se apetit zmanjša. Bodimo pozorni, da ne obremenjujemo telesa. Bodimo zavesti pri prehrani.

Zmanjšajmo svoja pričakovanja do sebe

Živimo v času, ko se pričakovanja vedno povečujejo. Več, hitreje, bolje. Prav nesprejemljivo, prav bogokletno se nam zdi, da bi rekli, da bomo naredili manj, počasneje in slabše. Ampak ravno to si jaz dovolim, ko sem v svojem črnem brlogu. Delam manj, delam počasneje in najbrž tudi slabše. In tudi to je OK. Vem, da bo prišel čas, ko bom spet polna energije in željna zmag. Ampak trenutno nisem tam.

Predajmo delovne naloge

Če je karkoli v življenju, kar lahko predamo drugim, si dovolimo v tem obdobju to tudi narediti. V redu je, da prosimo za pomoč.

Preverimo, če smo v življenju na pravi poti

Osebne krize so odličen trenutek, ko se lahko vprašamo, ali smo na pravi pot. Morda je osebna kriza znak, da nismo na pravi poti. Lahko je samo spust na poti proti postavljenemu cilju. Vzemimo si čas. Vprašajmo se, je to, kar počnem sedaj, res to, ker me veseli in kar me bo veselilo čez 5 let. Je morda čas, da se preusmerim? Če da, potem kakšne veščine potrebujem, da se preusmerim, kam se moram razviti. Če sem na pravi poti, kakšne veščine potrebujem, da postanem boljši pri tem, kar delam.

Kaj se lahko naučim iz situacije

Ni napak. So samo priložnosti za učenje. Čeprav je to lahko izredno boleče. Ko se zgodijo osebne krize, klub svojim bolečinam poglejmo, kaj se lahko naučimo. Zakaj bo zaradi tega, kar se danes dogaja, moje življenje jutri boljše.

Moj nasvet: Uspeh ali neuspeh je notranja igra. Karkoli se zgodi v okolju, je nepomembno, pomembno je, kakšen je naš odziv na dogodek. Vse to je v teoriji super, v praksi pa marsikdaj zelo težko. Želim vam čim manj notranjih kriz, ko pa pridejo, naj čimprej minejo.

Članek odraža stališče avtorja in ne odraža nujno tudi stališča uredništva.