Ker sem skoraj celo odraslo življenje delala na področju "business to business" prodaje, sem bila vajena delati sama. Delo v prodaji je vezano predvsem na doseganje osebnih ciljev in ponavadi si odvisen sam od sebe. Ko sem odprla podjetje in kot administrativno in prodajno pomoč zaposlila Špelo, je bila to zame zanimiva izkušnja.

Špela je srčna, komunikativna, mlada, polna energije, hkrati pa je bila to njena prva zaposlitev. Kar nekaj mesecev sva preživeli skupaj, se skupaj učili. Ona načina dela, veščin prodaje in administracije, jaz veščin razvoja človeka in sodelovanja. In danes sem ponosna nanjo, nase in na čas, ki sem ga vložila vanjo. Danes Špela dela popolnoma samostojno. Vidiva se mogoče enkrat na teden. Popolnoma ji lahko zaupam in to pomeni, da ji lahko predam veliko delovnih nalog. Vse vedno naredi, če pa je kdaj kakšna napaka, pa o moj bog, nič hudega. Tudi meni bi se lahko zgodilo enako. Špela, hvala, da si!

Ko sem začela graditi tim, je bil moj pristop enak. Poiskati motivirane, pametne, simpatične, srčne sodelavce. Ljudi, ki so boljši od mene. Ne potrebujem ljudi, ki jih bom vodila. Potrebujem ljudi, od katerih se bom učila, ljudi, ki se bodo učili od mene. Moja naloga je, da ustvarim prostor, kamor se radi vračajo, kjer so lahko samostojni, kreativni, kjer lahko uresničujejo svoje ideje in jaz jih pri tem z veseljem podpiram. Pomembno se mi zdi, da med nami vlada pozitivna energija, kjer je motivacija skupni interes.

In tako je danes: z menoj so moji srčni, dragi Julija, Matej in Nina. Najprej sem se bala sodelovanja. V tim je treba vložiti čas in denar. In ko vlagaš svoj čas in denar, potrebuješ zaupanje, da bo vse v redu. Potrebuješ zaupanje, da tudi, če ne bo vse v redu, bo tudi v redu. Sedaj smo skupaj več kot leto dni. Ko je naš tim skupaj, je zabavno, navdihujoče. Delimo si skrbi in vsa veselja, hkrati pa delamo. Iščemo stranke, hodimo na sestanke, vodimo delavnice. Delo in zabava gresta skupaj, samo dovoliti moramo, da se to zgodi. To pomeni, da moramo sodelovati in zaupati ter vedeti, da je – tudi če kdo odide ali če gre vse narobe – to del zgodbe. In da je OK. V sodelovanju je lepota. Lepo je videti, kako teče energija med nami, kako se rojevajo nove ideje. Iz tega sodelovanja izhaja neverjetna vrednost, ki se kaže na rezultatih in na našem počutju.

S podjetji, s katerimi sodelujem poslovno, kot trener ali coach, večkrat opazujem pomanjkanje sodelovanja. Veliko ljudi gleda samo svoj posel in svoje stvari, svoj vrtiček. To poznam – tudi sama sem včasih tako delovala. Vse, kar ni v skladu z opisom delovnih nalog, ni moja stvar. To stanje moramo kot družba preseči. Ta fenomen povezujem delno z našo kulturno dediščino, delo s pogoji, ki jih ustvarjajo sistemi v organizacijah, delno s karakterjem posameznika. Verjamem, da če bomo želeli biti uspešni, se bomo vsi morali naučiti sodelovati. Trend, ki ga opazujem trenutno, je trend razdruževanja. Ideja individualizma je v družbi izjemno močna, naša pričakovanja do življenja so visoka in večkrat sodelovanje, predvsem v večjih sistemih, ni enostavno. Verjamem pa, da se bodo stvari spremenile, da bomo morali na neki točki spet priti skupaj. Sama trenutno verjamem v projektno sodelovanje, ki prinaša hkrati fleksibilnost posamezniku, na drugi strani pa visoko stopnjo sodelovanja. Nisem prepričana, da vsak zmore tolikšno mero odgovornosti do sebe in samodiscipline, da se povezuje na bazi projektnega sodelovanja. Res je, da to ni možno v vseh panogah in na vseh delovnih mestih. Sem pa prepričana, da bi se marsikatero podjetje lahko reorganiziralo v ohlapnejšo obliko organizacije, kjer vlada zaupanje in ki posamezniku omogoča, da sam razporeja s svojim časom in je sam odgovoren za svoje rezultate in rezultate svojega tima. Bomo videli, kaj nam bo v resnici prinesla prihodnost.

Zaupanje je temelj sodelovanja. Zaupanje v sebe in v drugega, hkrati pa sprejemanje svojih napak in porazov ter napak in porazov drugega, kot del življenjskega potovanja. Seveda se to začne (tako kot vse) pri vsakem od nas. In tako kot vse, se tudi ti najprej vprašajmo, kakšen bo moj prvi korak k drugi osebi. Bodimo iskreni do sebe, kakšni so moji strahovi, kaj lahko dobim in kaj izgubim s sodelovanjem z drugimi. Kakšni so naši skupni cilji in vrednote? To nas povezuje.

Moj nasvet: Sodelujmo. S sodelovanjem bomo rasli hitreje in naše potovanje bo zabavnejše.

Članek odraža stališče avtorja in ne odraža nujno tudi stališča uredništva.