Vse to Jezerškovi ponujajo mladim, ki šele stopajo na to poklicno pot

Mesec januar smo posvetili pregledu, kaj se dogaja s kadrom v panogi gostinstva. Na zavodu za zaposlovanje so za Cekin.si razkrili, kateri kader je najbolj iskan v tej panogi. Delodajalci iščejo predvsem natakarje, kuharje, kuhinjske pomočnike, pa tudi pripravljavce hitre hrane in čistilce, strežnike in gospodinjske pomočnike ipd. v uradih, hotelih in drugih ustanovah. Kar nekaj delavcev se je odločilo, da delo poiščejo v drugih panogah, saj je bilo v zadnjih dveh letih gostinstvo močno prizadeto zaradi epidemije in vseh ukrepov, zaradi katerih so morali zapirati svoja vrata. Postavlja se vprašanje, ali bo ta kader po normalizaciji razmer sploh prišel nazaj v gostinstvo ali pa bo ostal v drugih panogah. Več o tem si lahko preberete v spodnjem članku. 

O razmerah v gostinstvu in kako se borijo s pomanjkanjem ustreznega kadra, smo se pogovarjali z Martinom Jezerškom, direktorjem Jezeršek gostinstvo. Kaj je povedal za Cekin.si si preberite v nadaljevanju članka. 

Iz raziskave Napovednik zaposlovanja (ZRSZ) je razvidno, da več kot 70 odstotkov delodajalcev iz gostinstva v prihodnosti pričakuje težave z iskanjem kadra. Ste tudi vi med njimi?

Dejstvo je, da je bilo pomanjkanje kadrov v gostinstvu opazno že nekaj let pred začetkom epidemije. V gostinstvu Jezeršek smo se do leta 2020 s tovrstnim izzivom srečevali le občasno. V času epidemije pa se je situacija še dodatno poslabšala, saj se je večina kadra, med njimi natakarji in kuharji, v času prvega in še posebej drugega zaprtja družbe, tj. lani spomladi, zaposlila v drugih panogah (op. v Sindikatu delavcev gostinstva in turizma Slovenije opozarjajo, da so si številni od 14.500 delavcev v tej panogi, ki so med pandemijo novega koronavirusa pristali na zavodu za zaposlovanje, poiskali delo drugje).

Tega kadra pa bo primanjkovalo tudi zaradi manjšega vpisa v srednje šole s programi gostinstva in turizma. Vse to bo posledično dolgoročno vplivalo na povečano zaposlovanje tujcev.

Kaj je največja težava oz. kaj je bila največja težava pred epidemijo in kaj je največja težava sedaj, ko smo že dve leti v epidemiji?

Težava je v tem, da trg gostinstva ne deluje po zakonitosti ponudba - povpraševanje. Turistični boni so namreč umetno ustvarili povečano povpraševanje, ki pa je kanalizirano v dejavnosti in destinacije, ki so že tradicionalno priljubljene med slovenskimi gosti. Na drugi strani pa so ponudniki, ki niso na teh destinacijah in so v preteklosti ciljali pretežno tuje goste, občutili velik upad povpraševanja. Hkrati pa je na strani ponudbe ogromno omejitvenih ukrepov, ki dodatno rušijo delovanje trga. Gostinski ponudniki, ki so razvijali ponudbo v smeri večjih praznovanj, kot so nočni bari ipd., tako ne morejo izvajati dejavnosti, za katero so specializirani. Posledično se ohromljen trg odraža tudi na področju kadrov, saj so nekateri delodajalci nekonkurenčni, hkrati se je zmanjšalo število kadrov v naši panogi. Dokler se delovanje trga ne vzpostavi, bo tudi kadrovsko področje zelo problematično. 

Kateri kader je najbolj problematičen? Zakaj?

Problematično je tako področje natakarjev kot tudi kuharjev. V enem obdobju je bolj na udaru en kader, v drugem drug kader. Dejstvo je, da se povečuje povpraševanje po natakarjih in kuharjih, a na slovenskem trgu skoraj ne najdemo več delavcev za nove zaposlitve. Zato je neizogibno dejstvo, da bo v prihodnje potrebno iskati kader v tujini.

Kako vi rešujete težave s kadrom?

Področje kadrov je za nas strateškega pomena, zato vanj vlagamo veliko pozornosti. Skušamo biti primer dobre prakse na vseh področjih kadrovske strategije. Sodelavcem zagotavljamo možnost kariernega razvoja, skušamo graditi dobre odnose med zaposlenimi, verjamemo, da ustvarjamo dobre delovne pogoje in nenazadnje želimo biti finančno konkurenčni, tako da se ves čas prilagajamo razmeram na trgu. 

Mladim, ki šele stopajo na to poklicno pot omogočamo opravljanje delovnih praks, uvajamo štipendiranje, nudimo dijaško in študentsko delo, omogočamo sodelovanje na edinstvenih projektih v tujini (npr. "Z Jezerški v Slovensko hišo" na olimpijske igre, številni poslovni in vrhunski športni dogodki v tujini …), v tesnem sodelovanju s šolami si želimo soustvarjati zanimive vsebine v sklopu učnih načrtov … vse z namenom kasnejše zaposlitve in željo po vrnitvi spoštovanja gostinskemu poklicu. V okviru nove strategije pripravljamo tudi lastni učni načrt hospitality managament programa Jezeršek, tj. neformalna nadgradnja višješolskega programa, ki bo zapolnil vrzel med potrebami turističnega gospodarstva ter znanjem in veščinami diplomantov višjih šol v gostinstvu in turizmu.

Ali kader iščete tudi v tujini?

Lani smo se prvič srečali s postopkom pridobivanja delovnega dovoljenja za državljana republike Srbije, vendar je po naših informacijah bazen gostinskih delavcev tudi na področju bivše Jugoslavije prazen. Zato v letošnjem letu poskusno načrtujemo uvoz kadra iz tretjih držav. 

Smo v postopku selekcije in ugotavljamo, da smo lahko zelo konkurenčni pri pridobivanju kakovostnega in strokovno podkovanega kadra z bogatimi izkušnjami v kuhinjah mednarodnih petzvezdničinih hotelskih verigah. Zelo verjetno je, da bomo tako že letos zaposlili nekaj takšnih posameznikov.