Ste se že kdaj zalotili pri razmišljanju, kako je nekdo v vašem kolektivu težaven? Morda o tem, kakšne krivice se vam dogajajo na delovnem mestu. Ali pa ste nekaj dni premlevali, kakšnih nesramnih opazk ste bili zadnjič deležni s strani sodelavca.
Zdaj pa pomislite, kolikokrat ste se v zadnjem letu vprašali, kakšni ste vi kot sodelavec. Ste si sploh kdaj zastavili to vprašanje? Morali bi si ga.
Večina namreč jamra, da si želi boljših in prijetnejših sodelavcev, le malokdo pa dela na sebi in se zavestno trudi biti boljši sodelavec.
"Težko rečem, koliko se ljudje v resnici to sprašujejo. Če pogledamo vsakdan v podjetjih, največkrat ne ostane veliko časa, da bi se zavestno o tem spraševali. Najbrž se o tem sprašujemo takrat, ko nastopijo težave. Običajno se takrat sprašujemo bolj, zakaj mi to dela, zakaj se mi to dogaja. Mislim, da so redki tisti, ki se iskreno vprašajo, kaj sem storil/a, da se mi je to zgodilo. Prevzem odgovornosti za stvari, ki se nam v življenju zgodijo, je težak. Tudi cel koncept, da si svojo realnost ustvarimo sami, je težak. Lažje je pokazati s prstom na drugega in se vprašati: Pa kaj je narobe z njim/njo? Zakaj mi to dela? Kaj se mu pa naredil/a," je za Cekin.si odgovorila Verlakova.
"Kakršna oseba smo na splošno, takšna bomo tudi v službi. Če smo oseba, ki je empatična, ki se potrudi razumeti druge, razume svoj del odgovornosti za dobre odnose, potem bomo to izžarevali in tako tudi delovali. Če smo oseba, ki je konfliktna, ki rada prevali odgovornost in krivdo na druge, bomo taki tudi kot sodelavci. Ko prideš enkrat do spoznanja, da je najboljše vedno začeti pri sebi, potem je tudi v službi tvoje delovanje zelo drugačno. Zagotovo so ljudje, ki se ukvarjajo sami s seboj, z vzorci, ki jih vodijo in se trudijo spoznati sebe, bolj odprti do tega vprašanja," nam je zaupala naša sogovornica, ki dodaja, da je samoanaliza dobra predvsem za to, da se naučimo obvladovati sebe in kako biti v ravnovesju. Vsi imamo namreč dobre in senčne strani osebnosti, s pomočjo samoanalize pa ju lahko uskladimo. "To pomeni, da se zavedaš, da si lahko "dober" ali "slab", vendar se zavedaš tudi, da se lahko zavestno odločiš, kako boš deloval," je dodala.
Pomislite, kako bi bilo v delovnem okolju prijetnejše, če bi se vsi tako trudili. Kdo vse bi imel koristi od tega? Verlakova nam je odgovorila, da ima koristi od tega najprej oseba, ki bi to prakticirala, saj bi čutila napredek na vseh področjih svojega življenja. Težko se namreč spremeniš samo v službenih odnosih, doma pa ne. "Ko se enkrat poznaš, takšen preprosto si, v in izven službe," poudarja.
Nato podjetje: Hitro lahko namreč zaznate, kakšno vzdušje vlada v podjetju. "Če ste pozorni, lahko razpoloženje v podjetju začutite takoj ob vstopu v njihove prostore. Energija, ki pri njih prevladuje, se začuti v sprejemnem prostoru," pravi Verlakova.
Zadovoljen tim bo delal dobro. Tak tim, predvsem pa njegov vodja, ima jasno začrtane smernice delovanja, kulturo podjetja, način, kako bodo komunicirali, kako bodo reševali konflikte in podobno. "Vsak član tima doprinese k temu vzdušju s svojim obnašanjem. Bolj kot so posamezniki ozaveščeni, bolj je vzdušje prijetno, kreativno in motivacijsko. Če so sodelavci v podjetju zavzeti, motivirani in se brez strahu in zadržkov posvečajo svojemu delu z navdušenjem, potem je tako podjetje uspešno in dosega rezultate. Še več, presega jih in ostaja "v sedlu", saj sodelavci poskrbijo za napredek in razvoj sami," poudarja naša sogovornica.
Od vodje je odvisno, kako bo deloval kolektiv
Verlakova meni, da imajo vodje kolektivov zelo veliko vlogo pri tem. Od vodje je namreč odvisno, kako bo deloval kolektiv. Kako naj torej vodja ravna?
"Pomembno je, da zastavi pravila in jih tudi živi. Pravila morajo biti jasno skomunicirana ekipi, za vse morajo biti enaka. Ljudje smo si različni, ta različnost nas dela posebne in neprecenljive dele tima. Tudi to različnost je potrebno spoštovati. Še posebej tukaj je vloga vodje tima pomembna. Če je on/ona zasmehljiva ali nespoštljiva do drugačnih članov tima, bo tak slej ko prej tudi tim," opozarja Verlakova.
Sama meni, da je prav vodja tisti, ki bo ljudi s primernim vodenjem pripravil do tega, da se bodo spraševali o tem, kako biti boljši sodelavec. "Novodobni vodje imajo zahtevno nalogo. Če pogledate Richarda Bransona, ki je predstavnik novodobnega vodje (leaderja), in njegovo podjetje, je jasno, koliko pozornosti posvečajo dobremu počutju zaposlenih, vzpodbujajo vse, kar potrebujejo, da so zadovoljni pri svojem delu. Zaposleni pa tako lažje in z večjo motivacijo sprejemajo odgovornost pri svojem delu. Tako dobimo "win-win" situacijo," Verlakova razloži, kako pomembno vlogo imajo vodje.
Zanimalo nas je tudi, ali naj samoanaliza ostane osebna izbira vsakega delavca ali pa naj jo spodbujajo tudi znotraj podjetja?
Naša sogovornica bi vsem podjetjem priporočala, naj veliko delajo na kulturi, načinu vodenja timov in ustvarjanju pozitivne klime. "Neproblematični ljudje se bodo slej kot prej začeli ukvarjati s seboj, tisti, ki pa imajo določene težave, pa jih sami ne bodo zaznali, če jim jih ne bo vodja pokazal, razložil in jih vodil skozi proces spremembe. Vsaj na delovnem mestu," pravi.
Ko si postaviš ogledalo pred obraz, lahko vidiš marsikaj. Tudi stvari, ki ti niso všeč. Da prepoznaš svoje negativne lastnosti, je že veliko. A kako naprej?
"Najprej si najbrž jezen, taka sem vsaj sama, ko mi kaj ni všeč. Potem kažeš s prstom na okolico in vse, ki so po tvoje potencialno krivi za te "nevšečne" rezultate. Potem je pa v nekem trenutku čas, da si poiščeš mentorja, s pomočjo katerega se boš z njimi soočil. Danes pomoči ni težko dobiti. Obstaja res veliko skupin, mentorjev, coachev, pa tudi knjig, s katerimi lahko posameznik stopi na pot osebne rasti. Seveda se je potrebno zavedati, da to ne bo šlo hitro, ta pot bo trajala lahko tudi več let, zelo odvisno od tega, koliko je oseba pripravljena spremeniti se in delati na sebi. Nagrada je velika, dejansko si bolj zadovoljen s seboj," je za Cekin.si odgovorila Verlakova.
Našo sogovornico smo prosili, naj našteje nekaj stvari, na katere mora biti pozoren vsak zaposleni, ki želi biti dober sodelavec.
Odgovorila je, da je to zagotovo spoštovanje različnih mnenj, nivojev znanja, drugačnosti. Normalna komunikacija, ton glasu, ki ga uporabljamo pri verbalni in pisni komunikaciji, sprejemanje odgovornosti za naloge, ki jih prevzameš, sodelovanje, nudenje pomoči, nasvetov in podobno. Zelo pomembno se ji zdi, da znate poslušati in slišati.
Kaj pa storiti v primeru, ko se res poglobimo v sebe in odkrijemo načine, kako biti boljši sodelavec, opazimo pa tudi, da so nekateri kolegi v naših očeh še naprej težavni? Ali naj kaj rečemo? Naj se pogovorimo z njimi ali nadrejenim?
"Če se le da, poskusite s kolegom govoriti na štiri oči. Dajanje povratne informacije je najboljša stvar, ki jo lahko naredite sebi in temu sodelavcu, če je ta seveda to pripravljen slišati. Na kar morate biti pozorni je, da pri tem niste žaljivi," svetuje Verlakova.
Kako se pripraviti na pogovor? "Na dobro povratno informacijo se pripravimo, nikakor naj ne bo impulzivna in izrečena v kakršnem koli emocionalnem stanju. Če ste razburjeni, boste začeli stavek s "Ti si takšen in takšen ..." In smo že v konfliktu," nas je opozorila.
To pa ni cilj povratne informacije. "Podamo jo takrat, ko smo umirjeni, govorimo o dogodku, ki nas je razburil, kako je vplival na nas in prosite za predlog, kako boste podobne situacije reševali v prihodnje. Iščete dogovor in ne konflikt," pravi.
Kaj pa, če ta pristop ne deluje? "Če pa ne gre osebno, potem je drugi pravi naslov za vas nadrejeni. Kjer pa je razgovor podoben. Ravnajte se po principu povratne informacije, poskušajte biti čim manj emocionalni, da vas ne bodo odrinili s stavkom: si preveč občutljiv/a ali podobnim. Neprijetne dogodke je priporočljivo razreševati sproti. Če jih ne, bodo slej ko prej izbruhnili," je poudarila.
Nasvet iz prve roke
Verlakovo smo prosili, če nam lahko predstavi lastno izkušnjo s tem vprašanjem.
"Včasih je super s kom govoriti na kavi, izven pisarne ali sejne sobe, razgovor je tako bistveno bolj sproščen, bolj smo se pripravljeni poslušati in slišati, kaj nam oseba govori. Oseba na drugi strani ima najbrž razlog, zakaj je taka, kot je, in pustite ji, da to pove," nam je zaupala in dodala, da je sama karakterno izrazit kolerik.
"Zažigalna vrvica je bila v preteklosti precej kratka in tako si lahko predstavljate, da je bilo v moji karieri veliko pogovorov, ki niso bili vzor primerne komunikacije Na primer v eni od svojih služb sem imela pogosto konflikte z vodjo računovodstva. Šla mi je na živce, vse je bilo zanjo nedopustno in nič se ni dalo. Po enem res velikih in glasnih kregov, sva se srečali v kuhinji in se usedli na kavo. V pol ure sva se mirno pogovorili, končno mi je lahko razložila, kaj in zakaj v resnici potrebuje od mene. Tokrat sem jo celo slišala in od takrat naprej sva sodelovali brez težav. Veliki AHA je bil tudi v tem, da je treba ljudi vprašati po razlogu njihovega obnašanja, prisluhniti in slišati, kaj govorijo, preveriti, če ste prav razumeli in poskušati najti skupno pot do rešitve," nam je zaupala lastno izkušnjo.
Kako pomembno pa je, da se samoanalizirajo vodje?
Vse povedano pa velja še posebej za nadrejene. Zanje je toliko bolj pomembno, da se samoanalizirajo in da imajo določene stvari glede svoje osebnosti razčiščene.
"Oni so vzgled svoji ekipi. Če jih ego preveč obvladuje, znajo biti neprofesionalni in nepravični. Takrat v bistvu ne vodijo, pač pa upravljajo z ljudmi (leader v nasprotju z manager). To se pogosto ne konča dobro. Vsako podjetje in vodja se mora zavedati, da ljudje zapuščajo svoje vodje in ne podjetij ter da dobri zaposleni zlahka dobijo novo delo. Če je vodja s svojim načinom vodenja vzrok za to, da dobri ljudje odhajajo, slabi pa ostajajo, je to alarmantno," je Verlakova zaključila z opozorilom za vodstva.
Komentarji (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV