Pogosto menimo, da se o poklicu, ki ga bodo opravljali v prihodnosti, odločajo le mladi, ki so še vpeti v izobraževanje. Dejstvo pa je, da se velikokrat tudi starejši, ki že imajo poklic in ga tudi opravljajo, sprašujejo, ali so s to odločitvijo še vedno zadovoljni. Morda so v svoji mladosti sprejeli napačno odločitev, morda so se sanje in želje spremenile ali pa so dolgo sanjali o čem, česar si nikoli niso upali uresničiti. 

Redki so tisti starejši, ki imajo toliko poguma, da se odločijo za spremembo poklica ali karierne poti. A obstajajo. Dogaja se, da se ljudje naveličajo monotonih delovnih nalog in si zaželijo sprememb – početi nekaj z rokami, ustvariti nekaj, kar bo otipljivo. 

Poznam osebo, ki se je pri 45 letih odločila za radikalno spremembo poklica – opravila je usposabljanje za varilca in se podala v popolnoma druge poklicne vode. To je nekaj, o čemer je že dolgo premlevala in se odločala, a ni imela poguma – vse dokler si ni priznala, da ji bo nekega dne žal. In tako je na Institutu za varilstvo opravila vsa potrebna izobraževanja in zaključni test za pridobitev naziva. V roku enega meseca je že dobila redno zaposlitev. Ni se odločila za industrijo, temveč za manjše podjetje, v katerem ustvarjajo zunanje in notranje pohištvo, urbano pohištvo in številne druge zanimive ter izredno kreativne projekte. Sedaj je ta oseba srečna in zadovoljna, saj opravlja nekaj, kar jo resnično veseli. 

Živimo v časih, ko se je treba ves čas prilagajati trgu dela in se dodatno izobraževati. Nikakor več ne drži pravilo, da bomo vse življenje opravljali delo, za katerega smo se šolali. Trg dela se namreč intenzivno spreminja in če je bilo še včeraj povpraševanje po določenem poklicnem profilu veliko, bo morda že jutri nično. Od delavcev se pričakuje, da se bodo tem razmeram tudi sami prilagajali. A kako?

Vemo, da ima marsikdo težave sprejeti novosti in spremembe. Velikokrat se jim upira z vsemi močmi. Učenje novih veščin in znanj je lahko tudi težavno, saj si je za to treba vzeti veliko časa, potrebna je močna volja. Vprašanje pa je, ali imajo ljudje poleg redne službe in vseh drugih obveznosti čas še za dodatno izobraževanje. 

A kjer je volja, je tudi pot. Reči, da se nečesa ne da, je v večini primerov le izgovor in potuha. Da se, če si to resnično želite. 

Na Cekin.si smo velikokrat poročali o podjetnikih, ki so svoj posel razvijali v popoldanskih in nočnih urah, potem ko so zaključili z rednimi službami. Ko so svoj posel razvili do te mere, da so se z njim lahko samostojno preživljali, so redne službe opustili in se posvetili samostojni podjetniški poti. Težko je, a z dobrim načrtom izvedljivo. 

Kako uspeti?

Tako kot to počnejo mladi, morajo tudi starejši intenzivno graditi svojo kariero. Ključno je, da ves čas vlagate v svoje znanje, saj lahko le tako uspete dolgoročno. Če želite na svojem (novem) področju res napredovati, potem raje kot da bi počeli nekaj, kar je zapravljanje vašega dragocenega časa, počnite nekaj, kar bo razvilo vaše sposobnosti. 

Razmislite o vpisu v šolo, tečaj, delavnice ... Pri tem pa pazite, da bodo te kvalitetne in da boste lahko pridobili certifikat o končanem izobraževanju. Ali vsaj toliko potrebnega znanja, da boste lahko opravili nacionalno poklicno kvalifikacijo (NPK). 

Možnosti je veliko. Izberite tisto, ki vam najbolj ustreza. Bodite odločni. Če ste starejši in imate doma družino, potem partnerju podrobno razložite svojo odločitev in načrt, kako boste opravili prekvalifikacijo. Se spomnite primera varilca, o katerem sem vam pripovedovala na začetku besedila? Doma ima majhnega otroka, soprogo, s katero plačujeta najemnino ... Ni bilo enostavno, a dober in natančen načrt je zelo pomagal. 

Zato pogumno in sledite svojim sanjam, čeprav ste morda že malce starejši – če imate na primer več kot 40 let.