Sredi lanskega leta se je Brandon pri 34-ih upokojil in si zaželel daljšega potovanja. Brandon in Jill, ki ne želita razkriti svojih priimkov, sta se odločila za kar trimesečno potovanje. 

A kaj, ko je Jill še vedno delala in tudi ni razmišljala o tem, da bi se, tako kot njen mož, upokojila. Delala je v okulistični ordinaciji in delovne obveznosti so jo veselile. Z možem imata ločene finance, saj sta prepričana, da je to ključ do dolgega in mirnega zakona. Prav tako se razlikujeta v ravnanju z denarjem.

Jill se je odločila, da se bo možu pridružila na potovanju, ki ga bo plačala s prihranki. Odločila se je, da bo delodajalcu ponudila odpoved in da bo ob vrnitvi domov našla novo zaposlitev. 

A ker ji je bila njena zaposlitev všeč, se je odločila nadrejeni ponuditi kompromis. Možu je razložila, da bo ponudila možnost neplačanega dopusta. 

Ko sta se pogovarjala o njenem predlogu, jo je mož opozoril, da preveč prosi. Sama bi namreč delodajalki dejala: "Nekaj bi vas vprašala. Prosim, ali lahko ugodite moji želji. Ali lahko storim kar koli, da vas prepričam ..."

Mož ji je svetoval bolj odločen pristop. Naj nadrejenega ne prosi, temveč naj ga obvesti o svoji odločitvi. Sama pravi, da je bila izredno živčna, saj ji je možev pristop tuj, a ga je vseeno upoštevala. 

Na miren in spravljiv način ji je povedala, da se z možem odpravljata na pot. Nadrejeni je ponudila dve opciji: ali takoj ponudi odpoved ali pa koristi neplačani dopust in se po koncu potovanja vrne na delovno mesto. 

Poudarila je, da je nadrejeno o svojih namerah obvestila pravočasno, in sicer kar tri mesece pred odhodom. 

Jill je na moževem blogu bralcem razkrila, da je bila njena nadrejena zelo razumevajoča. Dejala je, da je ne želi izgubiti in da jo bo njeno mesto v ordinaciji počakalo. 

Lekcija

Jill je zapisala, da jo je izkušnja naučila dveh pomembnih stvari o pogajanju: najprej se pripravi na vse možne scenarije - tudi tiste najhujše. Nato pa tudi: če si dober v svojem delu in si za podjetje dragocen, potem bodo nadrejeni storili več kot pričakuješ, da bi te tam tudi obdržali. 

Bila je prijetno presenečena, saj je s tem dobila tudi potrditev in pohvalo za svoje delo. "Ko imaš to moč, da te zaposlitve več ne potrebuješ, potem nisi več prestrašen, da boš ostal brez nje. Takrat imaš toliko moči, da lahko vprašaš po tistem, kar želiš in vidiš, kako se bodo zadeve razvile," meni Jill. 

Ko sta se z možem vrnila na Škotsko, se je Jill vrnila v ordinacijo in nadaljevala s svojim delom.