Prekomerna zastopanost žensk v sektorjih, ki jih je gospodarska kriza najbolj prizadela, izrazita digitalna vrzel med spoloma v vedno bolj virtualnem svetu in naraščajoči pritiski na področju varstva otrok so le nekateri dejavniki, zaradi katerih so ženske v času pandemije še posebej ranljive. Tako kažejo najnovejše ugotovitve kazalnika Mastercard Index ženskega podjetništva za leto 2020.

Kar 87 odstotkov lastnic podjetij pravi, da je pandemija negativno vplivala na njihovo poslovanje. 

O tem, da je pandemija tudi dobra priložnost za nove poslovne izzive, smo na Cekin.si že poročali. 

Tudi ugotovitve kazalnika Mastercard Index ženskega podjetništva za leto 2020 kažejo, da pandemija prinaša ovire, a tudi priložnosti. Kljub razlikam med izvedenimi ukrepi so države, ki so se najučinkoviteje spopadle s pandemijo, sprejele obsežne ukrepe pomoči za MSP – od subvencioniranja plač do sistemov odpuščanja in fiskalnega reševanja – ter podporne ukrepe pri varstvu otrok.

"Pomembno je poudariti, da poročilo ponuja optimističen pogled na prihodnost podjetnic in nakazuje, da bi lahko pandemija postala katalizator eksponentnega napredka za podjetnice in priložnost za odpravo inherentne pristranskosti na podlagi spola, če bodo nosilci odločanja sprejeli ciljno usmerjene pobude ter podpore glede na spol," so zapisali v poročilu. 

Pokazalo se je, da so ženske izredno sposobne za vodenje v izrednih okoliščinah. Spomnimo, da so nekatere svetovne voditeljice pokazale izredno veliko moči in izrednih uspehov, ko je govora o boju za zajezitev epidemije. Med njimi so tudi nemška kanclerka Angela Merkel, finska premierka Sanna Marin ter tudi novozelandska premierka Jacinda Ardern, o kateri smo na Cekin.si že poročali. 

Podjetnice so v času zdravstvene in gospodarske krize pokazale izjemno prilagodljivost. 42 odstotkov jih je prešlo na digitalni poslovni model, 34 odstotkov pa je od nastanka pandemije prepoznalo nove poslovne priložnosti.

Pandemija je razkrila številne neenakosti med moškimi in ženskami v svetu poslovanja. A tudi močno spodbudo za strukturni napredek. Pred pandemijo je globalna finančna vrzel med spoloma na primer ostala nespremenjena skorajda celo desetletje. 

"Krize vedno razkrijejo ranljivosti sistema in koronavirus jih je odkril več kot dovolj. Prikazal je velikansko število in obseg neenakosti, s katerimi se ženske spopadajo na področju poslovanja. Toda za razliko od ostalih gospodarskih recesij je trenutna pandemija tlakovala pot za doseganje bistvenega napredka in razkrila, kaj vse je moč doseči, če za to obstaja volja. Vprašanje pa ostaja, ali smo dovolj pogumni, da izkoristimo priložnost in resnično razumemo podatke, opisane v Kazalniku 2020, ter se primerno odzovemo, ali pa se še naprej oklepamo neuspešnega sistema in dopustimo, da pandemija izbriše že doseženi napredek?" je dejala Sue Kelsey, izvršna podpredsednica za globalne potrošniške izdelke in finančno vključenost pri podjetju Mastercard. 

Dodala je, da so to kritična vprašanja, na katera morajo nosilci odločanja odgovoriti pri začrtovanju poti do gospodarskega okrevanja. Vlade, finančne službe in poslovne organizacije morajo skupaj zagotoviti obstoj ustreznih podpornih programov, rešitev in inovacij, ki bodo podjetnicam omogočile razcvet v novi normalnosti, je pozvala.

Po začasnih podatkih je za oktober 2018 povprečna bruto plača za plačano uro za moške znašala 9,59 evra, za ženske pa 8,93 evra, kar pomeni, da so ženske v povprečju zaslužile 93,1 odstotka povprečne bruto plače moških, poroča statistični urad.

Seveda se nižje plače nato poznajo pri pokojnini. Pokojninska vrzel med moškimi in ženskami v Sloveniji znaša kar 16 odstotkov.

Ženske po navadi opravijo več gospodinjskega dela, v času epidemije pa so bolj obremenjene, saj v večini primerov na njih pade naloga šolanja in varstva otrok. Tiste, ki ostajajo doma zaradi višje sile, lahko posledično pristanejo v nemilosti delodajalcev, saj jih vidijo kot delovno silo, ki ni 100-% razpoložljiva v vsakem trenutku.