Zakaj napake?!
Če ste kot otrok lahko delali napake in se zaradi tega na vas ni zrušil cel plaz očitkov, potem kot odrasli lažje "delate" napake. Ne bojite se jih, saj ste že naučeni, da se vsako stvar da tudi popraviti in da je vsaka napaka pravzaprav lekcija, s katero ste se nekaj naučili. Naučili ste se, da so napake različne, da različno kršijo pravila, ki ste jih dogovorili s svojimi starši in da so posledice različne. Nekatere napake ste popravili, za nekatere ste bili kaznovani. Tako so vas starši učili prevzemanja posledic svojih dejanj, učili so vas torej prevzemanja odgovornosti.
Seveda ste se lahko naučili tudi, da delanje napak prinese preveč kritike in hude kazni. Tako ste se naučili, da ne želite prevzemanja odgovornosti, saj je to preveč boleče. Tretji vozrec, ki ste ga lahko pobrali, je ta, da vam nikoli ni bilo treba prevzeti odgovornosti za svoja dejanja, saj so jih vedno starši ali pa kdo drug. Spet kdo se je lahko znašel v vzorcu, kjer je sam nase prevzemal vso odgovornost za kar koli že pač namesto koga drugega, ki ga je želel obvarovati posledic storjenega.
Podobno boste tudi kot odrasli reagirali v podjetju. Če ste imeli srečo, ste se zaposlili v podjetju, kjer ne preganjajo napak in ne iščejo krivcev, pač pa jemljejo napake kot del procesa dela, ki vodi k izboljšavam.
Sama sem imela to srečo, da sem svojo kariero začela v podjetju, ki mi je to omogočilo. Se pravi, kultura podjetja je dovoljevala napake. Tako smo zaposleni dobili pogum, da smo dajali nove ideje, nove rešitve, na tak način smo razvijali poslovanje. Napake sem se tako naučila narediti, se iz njih naučiti in zastaviti nov načrt. Zato me ni strah delati nekaj novega, niti me ni strah prevzeti odgovornosti za načrt in za izvedbo. Če bi imela takoj na začetku nadrejenega, ki bi napake preziral, kazal s prstom na vsako stvar, ki je šla narobe, poudarjal slabe posledice napak in me žalil, bi danes verjetno težje prevzemala odgovornost in se nikakor ne bi želela izpostavljati za kar koli. Nihče namreč ne želi biti križan ali skurjen na grmadi, če si je zgolj prizadeval, da bi dosegel nekaj novega, drugačnega, inovativnega.

Odgovornost je sprejemanje posledic za svoja dejanja.
Za dobre stvari ni težko sprejeti odgovornosti, težje gre, ko gre kaj narobe. Prevzeti odgovornost pomeni, da se soočimo s posledicami tega, kar se je zgodilo. Soočanje s posledicami lahko pomeni, da je treba stvar popraviti, se komu opravičiti, kaj dodatno narediti, sprejeti kazen ... To ni vedno lahko. Današnja družba pravzaprav ni naravnana na prevzemanje odgovornosti, prej ravno nasprotno.
Kako torej odraslega človeka naučiš odgovornosti?
Kulturo sprejemanja odgovornosti v timu in v podjetju zastavi vodja. Vodja je tisti, ki postavi pravila obnašanja, ki jih prenese na svoje sodelavce in oni na svoje ... Če želite ekipo, ki bo odgovorna, jim torej kot vodja pripravite pogoje za to.
1. Postavite pravila delovanja tima. S pravili ne pretiravajte. Držite se načela manj je več, vendar pa določite ključna pravila, kako želite, da vaš tim deluje: kako se pogovarjate, kaj ni dovoljeno (kričanje drug na drugega, obrekovanje, žaljenje, podtikanje ...). Vodja je prvi, ki mora ta pravila živeti in se jih držati, potem se jih bodo tudi sodelavci.
2. Negujte spoštljivo komunikacijo. Vsak tim komunicira na svoj način, tega določijo ljudje, ki so v timu in njihov vodja. Nekateri ljudje so glasnejši, drugi spet tišji, ne z glasnim ne s tihim govorjenjem ni nič narobe, dokler se ne začne osebno obračunavati in kazati s prstom.
3. Hvalite pred drugimi, grajajte na štiri oči. Tako na pohvalo kot na kritiko se pripravite. Hvalite osebo, kritizirate oz. grajate dejanje. Ko se z osebo pogovarjata na štiri oči, govorita o situaciji in posledicah, iščeta rešitev.
4. Pohvale dajajte takrat, ko si jih ljudje resnično zaslužijo. Bodite čim bolj konkretni. Prav s konkretno pohvalo boste zastavili pravila delovanja svojega tima. Svojim ljudem boste praktično pokazali, kaj vam je pomembno in kakšen način dela cenite.
5. Pravila naj veljajo za vse. Tudi vodje so ljudje in v timu bodo vedno ljudje, ki vam bodo bolj simpatični kot drugi. Ne glede na to naj pravila držijo za vse enako. V nasprotnem primeru boste v tim vnesli nepotreben nemir in ljubosumje.
6. Spoštujte in poudarjajte raznolikost v timu. Če ste dobro izbrali, boste imeli v timu zelo različne ljudi. Če imate samo kopije sebe, vam določene sposobnosti manjkajo in ne boste jasno videli celotne slike. Kot vodja se naučite ceniti različne tipe ljudi in to učite tudi svoje sodelavce. Še posebej bodo pomoč potrebovali introvertirani, tihi sodelavci, ki se ne bodo izpostavljali in bi jih glasnejši, ekstrovertirani sodelavci zlahka povozili ali preslišali. Kot vodja morate paziti, da tudi "ta tihi" pridejo do besede in dajo svoj doprinos. Njihov pogled vam bo dal tisti manjkajoči delček slike, ki je običajno ključen, da projekt uspe. Prav tako se naučite sprejemati črnogledneže v timu. Ti vam kažejo črn scenarij, ki ga lahko odlično izkoristite in poiščete odgovore na pomisleke. Naučite tudi njih, da svojo črnogledost uporabijo kot orodje napredka, ne kot napoved konca podjetja. Nobeno pretiravanje ni dobro.
7. Ne pometajte napak pod preprogo. Pogovorite se s sodelavci. Razjasnite, kaj se je zgodilo, zakaj je prišlo do napake, kaj ste se iz tega naučili. Prav v takih situacijah je vodja tisti, ki zastavi ton komunikacije. Ta naj bo konstruktiven, ne obtožujoč in ponižujoč. V takih trenutkih se gradi močen tim.

Seveda ni vedno vse tako preprosto. Včasih imamo v timu ljudi, ki preprosto ne želijo igrati po pravilih in se jim na vsak način izmikajo. Takrat je vloga vodje še toliko bolj pomembna. Biti mora potrpežljiv in vztrajen. Prevzemanje odgovornosti je stalen proces. Če je vodja tisti, ki jemlje vse zasluge za dobro na svoja ramena, za napake pa kaznuje svoje sodelavce, kaže s prstom in poudarja velikost napake, potem ne bo razvil kulture odgovornosti. Prav tako se bo kultura odgovornosti krhala, če bodo eni in isti sodelavci vedno znova "oproščeni" odgovornosti in ne bodo nikoli odgovarjali za posledice. Če pa se bo vodja do napak obnašal odgovorno, sprejemal posledice in se soočal z njimi skupaj s svojim timom, bodo sčasoma razvili tim posameznikov, ki jih ni strah prevzeti odgovornosti za to, kar počnejo.
Članek odraža stališče avtorja in ne odraža nujno tudi stališča uredništva.
Komentarji (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV