Na spletni strani Harvard Business Review smo zasledili zanimiv članek, v katerem so svetovali, kako lahko na delovnem mestu naredimo več in pri tem nimamo težav z izgorelostjo. 

Avtorica članka, dr. Merete Wedell-Wedellsborg, pravi, da se na začetku kariere zanašamo na lastno hitrost in energijo. A da pride trenutek, ko ne zmorete več pospešiti, saj ste prišli do svojega maksimuma. Takrat je pomembno, da se manj zanašate na to, kaj lahko sami dosežete (temu pravi egopogon), temveč se je treba začeti osredotočati na to, kaj lahko dosežete skupaj z drugimi (gre za vaš sopogon). Namesto da ste energični, morate deliti energijo. Namesto da diktirate tempo, naučite druge, kako ustvarjati lastni pogon. 

Ko zapustimo območje "kako naj se dokažem sam", bomo vstopili na območje "pomagam drugim, da se dokažemo".  

Pri ljudeh, ki so strastni do svojega dela, se lahko s časom pojavi utrujenost, saj delujejo kot šprinterji – ne na kratke, temveč dolge proge. To pa je na dolgi rok neizvedljivo. Še kako dober delavec se bo na šprinterskem maratonu slej ko prej sesedel. To ni dobro za posameznikovo kariero niti za njegovega delodajalca. 

Namesto hitrega teka, ki ga opravljate sami, boste do boljših rezultatov prišli skupaj z drugimi ljudmi. Ko ste že dokazali, da znate odlično delati, je pravi trenutek, da se osredotočite na ekipno delo. Bodite podpora in zgled drugim.

Tempo dela naj bo primeren in vsak naj opravi naloge, ki so mu zaupane. Prav tako je pomembno, da si med seboj delite znanje in izkušnje.