Stres je tema, o kateri bi lahko govorili na dolgo in široko. Vsi ga poznamo. Vemo, da beseda stres opisuje fiziološke procese, ki so naravni odziv našega telesa, ko nas ščiti pred nevarnostjo. Telo nas pripravi na dve stanji: na napad ali na beg. Zato se nam poveča srčni utrip, napnejo mišice, možgani se osredotočijo na eno od možnosti. Vsi že vemo, da obstajata dve vrsti stresa: pozitivna in tista, ki nas stara in nam krha zdravje. Oba stresa imata isti izvor. Naše telo nam želi povedati, da se v dani situaciji ne počuti dobro in da bi se bilo dobro iz te situacije umakniti oz. nekaj spremeniti.

Lažje rečeno kot storjeno, kajne?

Ne moreš vedno zbežati in običajno je v stresni situaciji treba trezno razmišljati in ponuditi rešitev, ki je dobra za vse vpletene. Zato običajno, kadar smo v stresu, naredimo dvoje: skrijemo dejstvo, da smo vznemirjeni, zategnemo mišice in potisnemo razlog za stres nekam globoko v podzavest, da nas ne moti pri delovanju. Ker tako delujemo proti naravnemu procesu našega telesa, se nam zategnejo vratovi, dobimo "heksenšus", bolijo nas križ, sklepi, glava, prsni koš ... Odvisno, kam v telesu nalagate stres. Jaz ga običajno na ramena, vrat, križ in ko je res hudo, se odzoveta prebavni sistem in želodec. Včasih se je to pokazalo kot zaprtje, danes ravno obratno. Če pa je stres nekajmesečni, potem težko diham in me zateguje pri srcu. Vam je to kaj znano? Kaj delate v primerih, ko pri sebi opazite te simptome?

Mene je bilo strah

Ko bolijo glava in želodec in ko si več ali manj na stranišču, ni panike. Ko te stiska pri srcu in imaš občutek, da boš umrl, ker ne moreš do diha, pa ni več smešno. Meni ni bilo. Spomnim se klica kolegu zdravniku, ki sem mu govorila, da ne vem, kaj naj naredim in da me je strah, da imam infarkt. Videl me je dan prej in mi je v telefon mirno zatrjeval, da sem čisto zdrava in da je z mano vse v redu, da pa je to, kar se mi dogaja, posledica hudega stresa in da je čas, da kaj naredim zase. Nisem ga čisto razumela.

Pri zdravniku sem za dva dni dobila pomirjevala, da sem lahko začela dihati. Naslednja na vrsti je bila ugotovitev, da že nekaj mesecev ne spim normalno. Da jem v glavnem sladkarije in čokolado. Da kadim kot Turek. Z zdravnico sva imeli resen pogovor: prepovedala mi je pomirjevala za več kot dva dni, namesto uspavalnih tablet mi je priporočila sproščanje in meditacijo, povprašala me je, kako jem in koliko kadim, in se z mano pogovorila o tem, kaj to zame pomeni. Za nekoga, ki mu je bila meditacija čista izguba časa in energije, je bil to pogovor ... Ne me zaj...t ... Ampak, saj veste, kako je, ko te nekajkrat stisne, začneš poslušati.

Meditacija

Ne glede na to, kako sem iskala drugo alternativo, za odklop glave ni boljšega, kot je meditacija. To je stanje, ko pustite mislim prosto pot, se pri njih ne ustavljate, ne razmišljate, ne načrtujete, to je stanje, ko imate prazno glavo.

Nekaterim se meditativno stanje sproži po pol ure teka, nekaterim, ko gredo na sprehod v gozd sami in so v tišini, ko začnejo dejansko opazovati okolico in gledati drevesa, globoko vdihovati svež zrak in izdihovati zastalega v telesu. Nekateri se lahko na tak način sprostijo z delom na vrtu. Nekateri s tem, da si prižgejo meditativno glasbo in dejansko meditirajo.

Sama sem začela s sprehodi v gozd. Po približno pol ure je kreganje s svetom v glavi prenehalo in sem spustila napetosti dneva in tedna. Ko sem iskala način, kako zvečer zaspati brez pomirjeval in uspaval, sem našla vodene meditacije. Te so mi dejansko pomagale. Tako sem se začela spoznavati s prakso meditacije.

Zdaj boste rekli, da za meditacijo nimate časa ...

Pa vas bom vprašala nazaj: Kadite? Pijete kavo? Klepetate po telefonu vsak dan? Brskate po Facebooku in drugih socialnih medijih? Pravite, da je to sproščanje in da si ga zaslužite?

Je. Pa spet ni.

In še to, sproščanja si ne zaslužite, je vaša osnovna pravica.

Kaj vam torej sporočajo vaše tehnike sproščanja?

Kajenje simulira globok vdih in izdih. Ob eni cigareti to naredite vsaj 5–6-krat. Zato je ena cigareta dovolj, da se pomirite. Trije globoki vdihi in izdihi so potrebni, da se začnete umirjati. Preverite, ko boste razburjeni. Ti trije vdihi in izdihi so uvod v meditacijo. Pomislite, koliko manj bi vas stalo, če bi se namesto s cigareto sproščali samo z dihanjem ...

Kava je odličen napitek, ki izredno diši in s pomočjo vonja, okusa in substanc poživlja. Sama je žal ne smem več piti, ker mi res ne ustreza, čeprav mi še vedno diši. Ampak, kaj bi se vam zgodilo, če je ne bi smeli več piti? Kaj vam pomeni? Zjutraj si ob kavi vzamete malo časa zase, kajne? Poduhate jo, zaprete oči, globoko vdihnete in izdihnete ... pomirjate se, osredotočite se, vzamete si pet minut zase. Kava vam daje izgovor za nekaj minut sprostitve. Če bi isti proces naredili samo s tem, da bi zaprli oči, trikrat globoko vdihnili in izdihnili ter si pred očmi podobno kot pri kavi zamislili dan in kako krasno bo potekal, bi bil učinek enak.

Čokolada je fantastična. Težko si predstavljam življenje brez nje, iskreno. Vidim pa, da največkrat po njej posežem ravno, ko sem v stresu. Zakaj? Ker potrebujem energijo in magnezij, ki ga je v njej veliko. In če je dobra, zaprem oči in se za nekaj sekund prepustim okusu in ne mislim na nič drugega. To je meditativni trenutek.

Alkohol je prav tako način, da se sprostimo. Hvala bogu nisem nikoli imela potrebe po alkoholu in ga v resnici ne maram preveč. Sem pa sama izkusila, kako te lahko kozarček kratkega sprosti in prežene napetost. Ker sem "control freak", mi alkohol ni nikoli predstavljal sprostitve, ampak prej dodaten stres, saj nisem imela kontrole nad sabo. Ljudje po njem posežejo velikokrat, ko ne morejo biti več sami s svojimi mislimi in se želijo izklopiti. To isto lahko dosežete z meditacijo. Odklopili se boste, vaše telo pa bo vitalno in se bo dobro počutilo, ne bo mačka naslednji dan.

Socialni mediji naj bi v nas povzročali enak učinek kot prekomerno uživanje alkohola. Se pravi, da se ob prekomernem udejstvovanju na spletu dejansko zadevate. Polnite svoje možgane z vedno več informacijami. To ni sproščanje. Sproščanje je takrat, ko se od vsega odklopite. Ko daste možgane na off. Ker to v poplavi informacij vsak dan potrebujejo. Vsak od nas potrebuje čas sam s seboj. To ni čas za prijatelje, za otroke, za službo, za kogar koli, to je čas vas z vami. Če ne veste, kaj bi počeli sami s seboj in ga zapolnite s klikanjem po YouTubu, Facebooku, Instagramu, ste že v težavah. Če bežite pred tišino, to običajno pomeni, da nečesa, kar je v vas, ne želite slišati. To ne pomeni, da se bo to nekaj nehalo oglašati ...

Zakaj v stresu torej več kadimo, pijemo, se sladkamo in klikamo po socialnih medijih?

V resnici je odgovor zelo preprost. Da bi se sprostili in pridobili več energije. Da bi se dali na off. Vsi ti načini so klic našega telesa po globoki sprostitvi. Žal smo na normalne potrebe telesa dodali substance, ki nam škodijo in ki nas delajo odvisne. Vsak človek čuti naravno potrebo po času samim s seboj in odklopu od sveta v svoj notranji svet. Tega se ne da kupiti. Ni instantnega načina. Spoznavanje samega sebe in preživljanje časa samega s seboj je proces, ki se ga je treba spet naučiti. In to žal ni lahka naloga. Tako smo navajeni vseh motilcev in načinov, kako si zapolniti čas, da je danes najtežja naloga najti čas zase. In ga opravičiti v svojih očeh in očeh ljudi, s katerimi bivamo in delamo. Lažje je reči, grem na "čik". Izgovor je bolj priznan, kot če bi rekli, "grem se malo odklopit v meditacijo". Cigaret je "normalen", meditacija ni. Živimo v narobe svetu.

Kje se torej začne premagovanje stresa?

Premagovanje stresa se začne vedno pri samem sebi in v ravnotežju, ki ga je treba postaviti v življenju. Začne se s časom, ki ga posvetite sebi. S tem, da si vzamete čas zase namesto za "čik".

In ja, seveda stres omejite tudi tako, da se boljše organizirate, sebe, procese v službi, razdelite delo ... V podjetjih bi pri programih za varovanje zdravja lahko na teh področjih veliko naredili – organizacija delovnih procesov in vodje, ki obvladajo veščine vodenja in predvsem sebe in svoje obnašanje, so osnova. Tukaj se začne. Potem pa je seveda tukaj še odgovornost vsakega posameznika, da poskrbi zase. Časa, smo ugotovili, imamo dovolj, samo vzeti si ga je treba tudi zase.

Članek odraža stališče avtorja in ne odraža nujno tudi stališča uredništva.