Predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa Metoda Dodič Fikfak je na današnji novinarski konferenci vlade dejala, da mora vsak delodajalec opraviti oceno tveganja. To bi morali storiti že februarja ali marca, to oceno pa bi morali sproti prilagajati glede na epidemiološko situacijo. To bi morali spremljati dnevno, saj se ta situacija dnevno dinamično spreminja. 

Opozorila je na zanimivo situacijo: delodajalec poskrbi za vse delovne procese, pozabi pa na "čik pavze" zaposlenih. Na teh kratkih odmorih se namreč prepogosto dogaja, da se kar pozabi na varnostne ukrepe. Po teh odmorih se zaposleni vrnejo na delovno mesto in znova sicer upoštevajo ukrepe za zajezitev širjenja okužb, a škoda je že storjena. Zato delodajalec (in tudi zaposleni) mora poskrbeti za vse nivoje obnašanja in delovanja med delovnim časom. 

Pogosto se pozablja na to, da se zaposleni dotikajo številnih predmetov - na primer naprave za potrjevanje prihoda in odhoda na delovno mesto. Dodič Fikfakova je v tem primeru izpostavila primer dobre prakse, ko je en od slovenskih delodajalcev za "štempljanje" poskrbel tako, da je ob napravo nastavil robčke za enkratno uporabo. Tako je vsak zaposleni ob prijavi in odjavi uporabil robček, ki ga je nato takoj odvrgel. 

Delodajalci tudi ne smejo pozabiti na dejstvo, da so med njihovimi zaposlenimi osebe, ki spadajo v rizične skupine, ter tudi nosečnice. Slednji lahko tudi sami poiščejo mnenje specialista, kako naj ravna na delovnem mestu, delodajalec pa naj, če lahko, takim zaposlenim omogoči delo od doma ali pa naj za njih dodatno poskrbi. 

Je pa dejstvo, da NIJZ ne more podati natančnih navodil za vsako podjetje posebej. Vsako podjetje je specifično in zato mora NIJZ navodila, ki so splošna oz. osnovna, nadgraditi z načrtom delovanja, ki ga pripravijo skupaj s svojim specialistom medicine dela in strokovnim delavcem. Torej razlika je, ali gre za podjetje, kjer zaposleni delajo za tekoči trakom ali pa v pisarnah.