Kako je, če je zaposleni med osemurnem delovniku nekaj ur na bolniški, medtem ko preostale ure dela? Navedeno lahko pride v poštev ob denimo poškodbah in zdravstvenih stanjih, ko je zaradi učinkovite rehabilitacije in zdravljenja lahko potrebnih več, tudi dnevnih obiskov pri zdravniku, terapij, previjanj in drugih zdravstvenih obravnav. Izkušnje delavcev o organizaciji dela in o razporeditvi delovnika so raznolike, kar kaže na razlike med posameznimi podjetji in situacijami. Nekateri se morajo namreč veliko vnaprej dogovoriti z delodajalcem, medtem ko drugi nimajo težav glede usklajevanja in lahko bolniško koristijo fleksibilno.

Kako je, ko zaposleni delno dela, preostanek pa je na bolniški, so pojasnili na Inšpektoratu za delo in pravna svetovalka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Maša Gregorčič. Uvodoma so izpostavili glavna zakona, ki urejata delovni čas in pravice za delavce na delnem bolniškem staležu v Sloveniji. Gre za Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) in Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), delodajalce pa zavezujejo tudi drugi pravni akti, med njimi predvsem interni akti, kolektivne pogodbe in pogodba o zaposlitvi.

ZDR-1 drugim določa, da imajo delavci enake pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delali polni delovni čas, obravnava delo krajšega delovnega časa zaradi zdravstvenih in drugih razlogov ter ureja pravico do nadomestila in plačane odsotnosti zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe. ZDR-1 poleg plače za dejansko delovno obveznost določa tudi nadomestilo, ki je sicer podrobneje urejeno v ZZVZZ in Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja. 

Kako se razporeja delovni čas?

Delodajalca pri organizaciji dela poleg zakonov zavezujejo tudi interni akti, kolektivne pogodbe in pogodba o zaposlitvi. Pri skrajšanju delovnega časa morata delavec in delodajalec pisno dogovoriti pogoje v pogodbi o zaposlitvi, v kateri je pomembno določiti, koliko ur bo delavec delal na dan ali na teden in kako bo razporejen njegov delovnik. Če je dogovorjena dnevna omejitev delovnega časa, je delavec ne sme preseči v določenem dnevu. Če pa je dogovorjena tedenska omejitev (denimo 20 ur na teden), so lahko ure razporejene različno čez teden in morajo biti v skladu z dogovorom z delodajalcem in z odločbo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), so obrazložili na inšpektoratu.

Spomnili so, da v Sloveniji polni delovni čas ne sme preseči 40 ur na teden, kar po njihovih pojasnilih ne pomeni, da mora delavec vsak teden delati natanko 40 ur, temveč gre za povprečje čez določeno obdobje. Delodajalec lahko nadalje razporedi delovni čas delavcev enakomerno ali neenakomerno, odvisno od narave dela in potreb. A vendar obstajajo določene zakonske omejitve in pravila. Delodajalec mora denimo vsako leto pripraviti letni koledar dela ter obvestiti delavce in sindikate. Čeprav sicer delodajalec odloča o razporeditvi delovnega časa, pa lahko delavec zaradi usklajevanja družinskega in poklicnega življenja predlaga drugačen urnik in mu mora delodajalec na predlog v 15 dneh pisno odgovoriti. Lahko sledi delavčevemu predlogu za drugačno razporeditev delovnega časa ali ga zavrne, vendar mora svojo odločitev utemeljiti glede na potrebe dela.

Pomembno je prav tako, da delavci, ki imajo pravico do krajšega delovnega časa zaradi zdravstvenih razlogov, nezmožnosti za polni delovni čas ali zaradi skrbi za otroke, ne smejo delati nadur ali imeti neenakomerno razporejenega delovnega časa, so poudarili na inšpektoratu. Delodajalci od njih torej ne smejo zahtevati, da delajo več, kot je dogovorjeno v pogodbi o krajšem delovnem času. Delavcu na dalj časa trajajoči bolniški tudi ni treba recimo vzeti dopusta za obiske pri zdravniku, ker običajno sodijo v okvir zdravljenja med začasno zadržanostjo z dela in so del bolniške odsotnosti.

Kaj pa naj stori zaposleni, če meni, da so mu kršene pravice? Smiselno je, da takoj opozori delodajalca, lahko se obrne tudi na sindikat in poda prijavo na inšpektoratu. Potrebno pa je poudariti, da se izkušnje delavcev lahko razlikujejo glede na posamezno podjetje ali specifične situacije in da se vsak konkreten primer presoja posamično. Zakonodaja na področju delnih bolniških dopustov in krajšega delovnega časa zagotavlja pravice in varstvo delavcev z zdravstvenimi omejitvami, a je zapletena. V vsakem primeru je dobro, če delodajalci in delavci dobro in tvorno sodelujejo ob spoštovanju pravic in tudi izpolnjevanju dolžnosti.