Sodobne mobilne pametne naprave zaposlenim omogočajo, da vse več delajo tudi od doma izven rednega delovnega časa, a jim delodajalci takšnega dela pogosto ne plačajo. Zdi se jim namreč samoumevno, da delavci delajo zastonj oz. tovrstno delo uvrščajo med fenomen samoiniciativnosti. 

Da je temu tako, da že pokazala lanska študija Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer Eurofound ter Mednarodne organizacije za delo (ILO), ki deluje v okviru ZN. Zato sta že lani omenjena organa pozvala, naj države podjetja prisilijo v primerno plačilo za takšno delo.

Od 15 držav, vključenih v lansko raziskavo, organizaciji izpostavljata Veliko Britanijo, kjer ostane neplačanih 80 odstotkov od doma opravljenih nadur. Položaj je še slabši v Indiji, kjer ta delež znaša 96 odstotkov, kaže študija.

Ne le stres, temveč tudi konflikti z domačimi 

Delo od doma lahko povzroči tudi več stresa in konflikte v zasebnem življenju, saj meja med delom in zasebnostjo pogosto postane zabrisana.

Če so zadeve urejene in delo plačano, je lahko delo od doma zelo produktivno

Hkrati pa so delavci pri delu od doma bolj produktivni, navaja študija, ki se sklicuje na različne raziskave iz Argentine, Brazilije, Indije, Japonske, ZDA in EU. Kljub vsem negativnim vidikom večji delež delavcev od doma v splošnem prispeva k večji fleksibilnosti delovnega časa ter boljši uravnoteženosti razmerja med delom in prostim časom. Pomembno pa je, da so dodatne ure, opravljene od doma, plačane kot vse ostale nadure, izpostavljata organizaciji.

'Ne moti me med prostim časom!'

Ena od držav, ki se je tega področja že lotila urejati tudi zakonsko, je Francija. Tam je lani v veljavo stopilo določilo, ki zaposlenim v podjetjih z več kot 50 zaposlenimi daje pravico, da po koncu delovnika izklopijo komunikacijske naprave oziroma ignorirajo službene telefonske klice in elektronsko pošto. Podrobnosti izvajanja zakona bodo sicer stvar dogovora med delodajalci in zastopniki delavcev.