Tako podjetja vse pogosteje rešujejo težavo s pomanjkanjem delavcev

Stopnja brezposelnosti se je letos občutno znižala, delodajalci že poročajo o težavah pri pridobivanju nekaterih kadrov. Trd oreh medtem ostaja strukturna brezposelnost. Vlada se je izboljšav trga dela med drugim lotila s paketom treh zakonov, od katerih je usoda enega ob že ves čas zahtevnem socialnem dialogu še vprašljiva.

Ker ni delavcev, podjetja zaposlujejo agencijske delavce in tujce

Mnogi delodajalci in institucije ocenjujejo, da bo eden glavnih izzivov v prihodnje pomanjkanje delovne sile. V Banki Slovenije ugotavljajo, da se je na trgu dela nadaljevala visoka rast zaposlovanja v večini dejavnosti, težavo s pomanjkanjem delavcev pa podjetja vse pogosteje rešujejo z zaposlovanjem agencijskih delavcev in tujcev.

Ne gre le za številke, temveč tudi za znanje

Ministrica za delo Anja Kopač Mrak ob tem ni opozorila le na številčni primanjkljaj, temveč tudi na pomanjkanje kadrov z določenimi znanji. Meni, da je dolgoročno nujna boljša povezanost izobraževalnega sistema in trga dela, vendar ne tako, da bi bil izobraževalni sistem podrejen potrebam trga dela.

Bo zakon o vajeništvu delno rešil zadeve na trgu?

K boljši povezanosti izobraževalnega sistema in gospodarstva naj bi prispeval tudi zakon o vajeništvu, ki je začel veljati junija, uporabljati pa se je začel 3. decembra. V prvih treh letih na Ministrstvu za izobraževanje pričakujejo do 200 vajencev na generacijo.

Pri vajeništvu dijakov bo moralo najmanj 40 odstotkov programa obsegati šolanje v šoli, najmanj 50 odstotkov pa praktično usposabljanje pri delodajalcu. Pri tem bodo imeli dijaki status vajenca, ki pa ne bo rezerviran samo zanje. Vajenec bo lahko tudi nekdo, ki se izredno izobražuje, je brezposeln ali pa je zaposlen in se izobražuje z namenom, da pridobi srednjo poklicno izobrazbo.

Strukturna brezposelnost še vedno visoka

Velik izziv na slovenskem trgu dela ostaja strukturna brezposelnost. Med posamezniki, ki najbolj občutijo njene posledice, so po besedah Kopač Mrakove danes pogosteje kot v preteklosti starejši z nižjo izobrazbo in zdravstvenimi težavami, kar zahteva dodatno skrb. "Edini ukrep, ki daje rezultate, je aktivna politika zaposlovanja," je poudarila.

Slovenija se tega vprašanja ne loteva primerno

Ob tem je opozorila, da Slovenija za te ukrepe namenja relativno majhen delež BDP. Za izvajanje ukrepov letos in prihodnje leto je ministrstvo namenilo slabih 189 milijonov evrov, od tega okoli 80 milijonov evrov iz integralnega proračuna in 108 milijonov evrov iz sredstev Evropskega socialnega sklada.

S pomočjo programov želijo v dveh letih na trg dela vključiti skupno 54.515 oseb, od tega 28.242 prek neposrednih zaposlitev. Da so bili programi v preteklosti učinkoviti, po besedah Kopač Mrakove med drugim dokazuje Jamstvo za mlade. Stopnja brezposelnosti med mladimi se je namreč od septembra 2014 do sredine letošnjega leta znižala za 42 odstotkov, kar je po besedah ministrice impresiven rezultat.

Z mini reformo trga dela predvsem v dodatno zaščito delavcev

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se je, kot je pojasnjevalo konec minulega leta, za spremembe delovne zakonodaje odločilo na podlagi analiz stanja na trgu dela, pri pripravi katerih je sodelovala tudi Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), predlogov socialnih partnerjev ter strokovnih in izvajalskih institucij.

Osnutek mini reforme trga dela zajema novele zakonov o delovnih razmerjih, o inšpekciji dela in o urejanju trga dela. Slednji so poslanci že podprli, o noveli zakona o delovnih razmerjih pa socialni partnerji še niso dosegli soglasja.

Po predlogu ministrstva za delo bi ob sporazumni prekinitvi delovnega razmerja delodajalec delavcu izplačeval denarno nadomestilo za brezposelnost v polni višini in trajanju glede na posameznikovo zavarovalno dobo, a največ za šest mesecev. To bi veljalo tudi v primeru, če bi tak delavec v tem času že našel novo zaposlitev.

Delavec po drugi strani ne bi imel možnosti vlaganja poznejših tožb. Čeprav je ministrstvo pozneje vključilo še varovalko, po kateri bi lahko delavec od sporazuma v 15 dneh odstopil, so sindikati predlogu nasprotovali zaradi strahu, da bi ta institut delodajalci zlorabljali za lažje odpuščanje nezaželenih delavcev.