V zadnjih nekaj mesecih se intenzivno ukvarjam s pravljicami, simboli v njih in s tem, kaj nam v resnici sporočajo. Zanimive so in bistveno več imajo sporočil, kot jih običajno razumemo. Pravljično življenje si želimo živeti in želimo si pravljičnih doživetij. Pri pravljičnem običajno mislimo na nekaj lepega, čudovitega, čarobnega. V realnosti pravljice velikokrat že živimo zelo realno, tako doma kot v službi, vendar še v tistem delu pred srečnim koncem, pa če se tega zavedamo ali ne. V naslednjih nekaj tednih vam bom tako predstavila svoj pogled na moderno Pepelko na delovnem mestu. Pepelka je pravljica, ki se pripoveduje na vseh kontinetih že več kot 2.500 let, zato je zagotovo tista, ki je globoko povezana z našo kulturo.

Zakaj ravno moderna Pepelka?

Pepelka je pravljica, ki jo pogosto živimo v današnjem svetu, tudi v službi. Tisti del pred plesom in princem in poroko :) Pepelka je bila skromna, pridna, delovna, ustrežljiva, želela si je priznanja, vse bi naredila, da bi jo imeli ljudje v njeni okolici radi, imela je zlobni sestri, hudobno mačeho, delala je namesto njih, pogosto so ji nagajale, jo zmerjale, obrekovale ... Vse to pogosto najdemo na delovnem mestu v današnjih modernih časih, kajneda? Kje in na kakšen način se vse to odraža, bomo odkrivali v naslednih tednih.

Skromnost

Kaj za vas pomeni skromnost? Besedo je kar težko opisati. Zame ima skromnost kot beseda več pomenov, najbolj splošno je skromen tisti, ki se nikoli ne meče ven, se sam ne pohvali, pusti drugim, da sami opazijo njegove kvalitete, se pogosto podredi, je "lepo" vzgojen (ker da željam in potrebam drugih prednost), ne izraža svojih želja, pač pa jih drži v sebi in ne dela scen. Obstaja pa še druga, zame svetlejša plat skromnosti, ki pa zajema preprostost, nenavezanost na materialno, enostavnost. Ta plat ne pomeni, da se ne smemo pohvaliti, se postaviti zase, ne imeti želja. Zame pomeni, da se zavedamo, kje smo dobri in tudi, kje nismo, ter da priznavamo oboje.

Spomnim se kolegice v službi, ki je bila resnična strokovnjakinja na svojem področju. Delala je v kontrolingu. Znala je vse, če pa ni, je mirno povedala, da tega ne ve in da bo pogledala. Njena miza je bila vedno pospravljena in v službo je prihajala ob 8.00 in domov je šla ob 16.00. Edina v firmi. Tudi, ko je z njo sedel naš šef, je ona ob 16.00 mirno vstala in rekla, da bosta nadaljevala jutri. On ni bil človek, ki bi šel domov ob 16.00, niti ni lepo gledal in zvenel, če smo mi prevečkrat odhajali ob 16.00, ampak pri njej je to spoštoval in se ji prilagodil. Zaradi tega jo je spoštoval. Preprosto je izžarevala to, kar je bila: strokovnjakinja na svojem področju, ki je dala v službi maksimalno od sebe in po službi je dala sebi maksimalno od sebe. Poleg nje smo bili vsi umirjeni, sama ni veliko govorila, pa vendar smo bili vsi urejeni, podatke smo ji pripravljali, kot je bilo potrebno, delo je teklo. Spomnim se je še danes in se mi zdi neverjetno, kako je lahko med vsemi nami nervozneži in koleriki ohranjala svojo mirnost. Ona je bila oseba, ki bi jo lahko označila za skromno, saj se ni nikoli metala ven, ni se kitila s tujim perjem, ni pa se tudi nikoli skrivala za lažno skromnostjo in zavračala komplimentov in pohval. Preprosto in enostavno je bila dobra v tem, kar je delala.

Služba in skromnost

Če ste v službi skromni v običajnem pomenu besede, se to vidi po tem, da delate veliko, čakate na pohvalo drugih, se vam pogosto zgodi, da drugi pobirajo zasluge, vi pa delate za to. Pogosto vas spregledajo pri nagradah, pohvalah, napredovanjih, ker vaši nadrejeni pozabijo, da ste tukaj, in ker ne vedo, da ste vi s svojim delom zaslužni za veliko stvari v podjetju. Če ne poveste, česa si želite, kaj vam je prav in kaj se vam ne zdi prav, ljudje okoli vas mislijo, da je vse okej. Običajno je tako, da smo sami merilo za vse, kar ocenjujemo. Pričakujemo, da bodo ljudje okoli nas takšni, kot smo sami. Najpogosteje niso. Bolj kot ste skromni, zadržani, manj so ljudje okoli vas taki. Manj kot se boste pohvalili, manjkrat boste opaženi.

"Zanimivo se mi zdi mnenje, da je skromnost pri ženskah običajno lepa čednost, pri moških pa pravzaprav znak slabosti. Že sam tak komentar pove, da pravzaprav skromnost prevečkrat razumemo kot podrejanje močnejšemu, tistemu na višjem položaju ali pač avtoriteti."

Če se vrnem na Pepelko: Pepelka ni bila skromna v običajnem pomenu te besede. Če bi bila "skromna", bi bila še danes v pepelu. Če bi bila skromna, ne bi šla na ples, kljub temu, da ji je mačeha to prepovedala, ne bi spoznala princa, ne bi si želela lepe obleke, ne bi imela želja in kaj naredila za to, da se uresničijo.

Pepelka je šla na ples, v čudoviti obleki, v kateri je zasijala takšna, kot je bila, preprosta, enostavna, nenapihnjena ženska, ki je brez sramu in brez lažne skromnosti pokazala svetu, kdo je. Njena notranja lepota se je pokazala tudi navzven. Tako tudi vsem modernim Pepelkam kaže in govori, da naj si upajo nadeti lepo obleko in obuti čevlje s peto – pokazati se lepe, urejene in samozavestne. Daje jim pogum, da gredo na sestanek, razgovor, v pisarno in svetu preprosto in enostavno pokažejo in povedo, kdo so, v čem so dobre, kaj so naredile za dobro podjetja, pa tudi česa ne bodo več delale namesto drugih. Brez slabe vesti.

Če bi se torej danes morali pohvaliti za nekaj, kaj bi to bilo? Preprosto in enostavno, nenapihnjeno, z dejstvi, za stvari, dogodke, dejanja, s katerimi ste resnično zadovoljni. Bodite spodbudni do sebe in se pohvalite. Tako, iskreno in iz srca.

Naslednjič pa o pridnosti moderne Pepelke.

Članek odraža stališče avtorja in ne odraža nujno tudi stališča uredništva.