Prejšnji teden sem gledala Svet na Kanalu A, kjer so govorili o zgodbi mlade ženske, ki jo je na delovnem mestu nadlegovala stranka. Ja, mlada ženska je maserka. On je hotel več. Ker tega ni želela, si je želel sam postreči. O tem sem govorila z maserkami. Vsem se najmanj enkrat to zgodi. Praktično vse so prepuščene same sebi, ker "saj to ni nič takega, kaj pa kompliciraš ...". Nekaj jih je šlo na policijo, kjer ne vedo, kaj bi z njimi počeli, in jih pošiljajo okrog. Hvala bogu so zdravniki normalni in podporni.

Naslednji dan preberem zapis znane Slovenke na Facebooku, kjer javno objavi sliko svojega nadlegovalca, ki ga prijavlja že 10 let! 10 LET! In ni sama. In nič se mu ne zgodi.

Potem pomislim na vse ženske, ki imajo take "kolege", "šefe", "sodelavce" v službah. Vsak dan jih gledajo, komentirajo, otipavajo, če ne še kaj hujšega. Po lastnih izkušnjah vam povem, da te je v dno duše sram in se sprašuješ, kaj za boga si naredila, da si si to zaslužila. Pa vem, da z NIČIMER. Najpogostejši komentar je običajno tak: Kaj pa je to takega. Potrpi. Da ne bo sramote. Ali pa od tistih, ki so res "podporne": sama si kriva!

V nobeni od zgoraj opisanih zgodb, ta ZLO-ČINEC ni bil kaznovan. In najbrž žal ne bo.

Potem sem pomislila, kako bi bilo, če bi v zgornjih zgodbah žensko zamenjali z avtom. Takim dobrim, ko so BMW, mercedes, lexus ...

Zgodba 1: Vaš avto je vaši stranki všeč. Hoče ga. Ko mu rečete, da to pa ne bo šlo, ga na silo odpelje. Vi ga prijavite. Policija ve, kaj narediti in ga išče. Če pobegne čez mejo, izdajo mednarodno tiralico. Imate srečo, da gre za avto, ker če bi bil ženska, se tatu ne bi zgodilo nič.

Zgodba 2: Imate en avto za celo življenje. Ne bo novega. To veste. Zavarovalnica zanj ne bo nikoli pokrila nobene škode. Parkirate ga na parkirišču. Vsak dan gre mimo nekdo, ki s ključem na njemu naredi črto. Prvi dan ne opazite, drugi tudi ne, po enem letu se že pozna, zamislite si, kakšen je avto po 10 letih. Okrog vas vam ljudje že 10 let govorijo, da ste napačno parkirali, da je mogoče boljše, če ga imate kar v garaži, da se to pač zgodi ... Ker to pa že ni nič takega. Potrpite! Da ne bo sramote!

Zgodba 3: V vašem podjetju imate službene avtomobile. Nekaj sodelavcev na njih dnevno dela škodo. V avtu kadijo, bruhajo, z njim se zaletavajo v stebričke, skratka, avtomobili so stalno poškodovani. Vaše vodstvo zagotovo reče: "Eh, kaj pa je to takega. Malo bomo potrpeli, da ne bo sramote ... Avto je sam kriv ..."

Vsem nam je jasno, da nihče ne bi nikoli dovolil takšnega ravnanja z avtomobilom. Ker je vreden in ker se z avti tako ne dela. Hvala bogu niso ženske.

Članek odraža stališče avtorja in ne odraža nujno tudi stališča uredništva.