Pravljice se pogosto končajo s poroko, kajne? Princ reši princeso, poročita se in živita srečna do konca svojih dni. Na poroki se zberejo vsi, ki so bili del pravljice. Tudi zlobni sestri in hudobna mačeha. V pravljicah je običajno poskrbljeno, da vsaka stvar pade na svoje mesto. Tudi v Pepelki. Tako so sestri in mačeha kaznovane, ker so bile do Pepelke grde. Kazen je bila bolj ali manj huda, zagotovo pa je poskrbela, da nam je bilo ob prebiranju zgodbe vsem jasno, kaj je prav in kaj narobe in da ti negativni liki izginejo iz Pepelkinega življenja. Poroka je za Pepelko srečen dogodek, kjer združi vse svoje izkušnje, odžene vse svoje dvome in kritike iz svojega življenja. Zaveda se, kdo je, kakšna je. Njen princ jo samo dopolni, ni pa nujen za njeno srečo. Prav zato lahko srečna živita do konca svojih dni. Kako se to vidi pri delu? Kaj poroka in zavedanje sebe pomenita za službo?

Pred kratkim sem dobila priložnost, da na poslovnem srečanju v zelo tradicionalnem okolju spregovorim o Pepelki. To je priložnost, ki sem si je zelo želela, obenem pa je pomenila ne samo korak, ampak izstrel iz moje cone udobja. V okolju, kjer drugače delam v razvoju ljudi in marketingu, sem govorila o Pepelki, njeni zgodbi in naukih, kot jih razumem sama. O osebnostni rasti. Nič o tem pogledu ni bilo še nikjer napisanega, nobena avtoriteta ni dala vrednosti tej interpretaciji, naslonila sem se lahko samo nase in na svoj pogled. Preko te izkušnje sem se znova srečala s svojo Pepelko (in Trnuljčico, ampak o njej kdaj drugič). Šla sem skozi vse faze: dvom vase, v to, kar delam, seveda sem srečevala vse mogoče ljudi iz tega tradicionalnega okolja, ki sicer sploh niso vedeli, da bom o tem govorila, ampak so nevede nagovarjali vse moje notranje strahove. Tako sem več večerov marljivo prebirala lečo in grah iz pepela, tokrat iz pepela lastnih pričakovanj in predstav o tem, kdo sem v okolju, v katerem delam. In koliko si upam pokazati, kdo v resnici sem.

Ko sem se znašla pred več kot 60 ljudmi in začela govoriti o Pepelki, ni šlo vse zelo gladko. Nekateri so zmajevali z glavo, kot da nisem normalna, en gospod je celo glasno protestiral nad povedanim, večina žensk v prostoru je prikimavala, nekateri so delali fotografije prosojnic. Ves čas prezentacije se je v meni dogajal boj med tem, da je to v redu, strahom, kaj si bodo mislili, dvomom, da sem to dobro zastavila, kdo pa da sem, da se postavljam kot avtoriteta na nekem področju ter tem, da je to super in potrebno ... skratka, v moji glavi je bil "cel žur". Tudi zato moje misli niso bile zbrane in bi prezentacija zagotovo lahko bila boljša, kot je bila.

Na koncu sem si spet dala veliko opraviti s kritiko na to, kako sem prezentirala in da nisem bila popolna, da bi lahko boljše ... Skratka, valjala sem se v pepelu, se kregala z mačeho in sestrami, dokler nisem končno govorila s svojo "dobro vilo", ki mi je pojasnila, da sem pravzaprav zelo pogumna in da bi po njenem mnenju lahko upravičeno dvignila glavo in si rekla, da sem carica. Ona je to povedala na bolj slikovit in zelo enostaven način (omenjala je veliko jajc :)) in v meni je v hipu povzročila spremembo. Kot bi mi začarala kočijo, mi oblekla drugo obleko in me poslala na ples. Začela sem snovati knjigo, nova predavanja, načine, kako bi temo resnično lahko čim bolj razumljivo prenesla na poslovno publiko. Popolnoma sem zamenjala občutke – iz tistih pobitih, razočaranih, kritičnih v tiste, ki jih je Pepelka imela po plesu: vzhičenje ob novem, pričakovanje in veselje nad tem, kar delam. Dobila sem cel kup idej glede različnih vidikov svojega dela in končno sem ugotovila, kako bom vse skupaj vklopila v eno sliko. Zgodila se je poroka znotraj mene: moja Pepelka se je otresla svojih dvomov in strahov, stopila v akcijo s pomočjo svojega princa in začela živeti svojo novo zgodbo.

Tako se Pepelka pokaže vsakič, ko se lotevate nekaj novega. Vsakič, ko se spustite iz varnega območja. Če ste jo prepoznali enkrat, to še ne pomeni, da vas ne bo več obiskala. Če imate težavo z lastno vrednostjo, boste ob vsaki spremembi in kritiki najprej bolj ali manj padli v veri vase. Je pa res, da večkrat, kot boste šli čez ta proces, hitreje se boste ujeli in hitreje boste ugotovili, da ste Pepelka.

"Najtežje je prepoznati Pepelko pri sebi prvič. Ko gremo enkrat čez proces prepoznave, je vsakič naslednjič lažje. Kmalu začnemo prepoznavati svoje vzorce. Nekatere lahko hitro obrnemo v svoj prid, nekateri so bolj vztrajni in nam bodo dali veliko dela. Vsi pa so tu, da nam pokažejo lastno vrednost."

Kako prepoznate, da se iz vas oglaša Pepelka?

Ko se ujamete, da zelo dvomite vase, da premišljate, ali je nekaj primerno ali ne za vas, da ste v nečem slabi, da nečesa zagotovo ne boste dobili ... pomislite na Pepelko. Takrat se spomnite na grah in lečo v pepelu in bodite realni do sebe. Ko boste zavestno pogledali na svoje lastnosti, jih preberite. Kaj je res od tega, kar si govorite?

"Naši možgani so narejeni tako, da bodo vedno iskali potrditev tega, v kar verjamemo. Če si torej govorite, da niste sposobni, bodo iskali potrditev, da niste sposobni. Zato je tako zelo pomembno, da na začetku zavestno iščete svoje dobre lastnosti. In da pri tem vztrajate dlje časa."

Če imate težave s prepoznavanjem lastne vrednosti, ste mojster za lastno kritiko. Zdaj ste se znašli na novem področju, kjer morate iskati pohvalo zase. Če vam ne bo takoj dobro šlo, ne vrzite puške v koruzo. Če se vam zdi, da vas ljudje še bolj kritizirajo, se spomnite na Pepelko in njeno mačeho in vso lečo in grah, ki je pristal v pepelu. Bolj ko se je ples bližal, več leče in graha je morala pobirati iz pepela.

Če se pogosto odrekate stvarem ali priložnostim, ker bi to za vas pomenilo nekaj novega ali pa bi to za vas pomenilo, da bi se morali izpostaviti, pa se ne zdite dovolj dobri za nekaj, ste tudi Pepelka. Spomnite se nanjo in ponovite vajo, opisano zgoraj, najdite v sebi razloge, zakaj bi to počeli, ne pa, zakaj ne bi.

Če se pogosto znajdete v vlogi, ko namesto drugih delate stvari, ker težko rečete ne, če veliko delate, da bi se dokazali, vedno znova delate usluge ljudem, da bi vas ti v zameno imeli radi, potem ste tudi Pepelka. Če imate občutek, da ste pridni in marljivi ter skromni, pa da tega nihče ne ceni, ste zagotovo Pepelka.

Pepelka je zgodba, ki jo v nekem delu svojega življenja na nek način živimo vsi, prav zato je pravljica živa že toliko časa. Uči nas, da je vsak od nas čudovit in sposoben. Uči nas, kako se videti resnično, realno in preprosto. Najhitreje se bomo opazovali na delovnem mestu, tam smo manj čustveno vpleteni in hitreje bomo začutili, da nam nekaj ne odgovarja. Ko postanete pozorni na svoje občutke in začnete zavestno spremljati svoje misli in jih spreminjati, se začne sprememba. Nič ne bo šlo čez noč. In ne bo šlo brez vztrajnosti in discipline. Tudi Pepelko poznamo kot pridno in skromno (v pomenu preprosto) deklico, ki je s trdim delom (na sebi) uspela spoznati in spremeniti sebe. To je največje delo, ki ga boste v življenju naredili.

Članek odraža stališče avtorja in ne odraža nujno tudi stališča uredništva.