
Generalni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Boštjan Medik pravi, da je epidemija zaradi slabšega finančnega položaja podjetij in negotovosti dodatno poslabšala odnose med delavci in delodajalci, kar se odraža tudi pri standardu delavskih pravic. Strinja se z vodjo Delavske svetovalnice Goranom Lukićem, da delavci zaradi strahu pred izgubo službe trenutno večinoma sploh ne ukrepajo zaradi kršitev.
Kljub odrejenemu čakanju na domu morajo delati, dobijo nadomestilo plače
Beležijo primere, ko delavci med bolniškim staležem dobijo odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ponekod morajo zaposleni delo opravljati kljub odrejenemu čakanju na domu in za to prejemajo zgolj 80-odstotno nadomestilo plače.
"V zadnjem času beležimo največ vprašanj staršev šoloobveznih otrok, ki so vezana na pravico do neprihoda na delo zaradi višje sile, pouka od doma, zaprtja šol ter vrtcev in podobno," je pojasnil Medik. Med primeri kršitev regijski sindikalni predstavniki ZSSS navajajo enega od trgovcev, ki naj bi zaposlenim izdal navodilo, da pri koriščenju instituta višje sile zaradi varstva otroka ne gre za odločitev delavca, pač pa za presojo kadrovske službe. Tako morajo zdaj delavci, ki imajo mlajše otroke, delati v popoldanski izmeni.
Ko mora delavec dokazati, da se je okužil v službi
Obstajajo tudi primeri, ko mora delavec dokazati, da se je okužil v službi, samo zato, da bi se delodajalec morda lahko izognil izplačilu stoodstotnega nadomestila plače. Odnosi med nekaterimi zaposlenimi in delodajalci v času krize so tako bolj napeti, pri čemer se je pri delavcih zvišala toleranca do kršitev in so pripravljeni marsikaj pogoltniti, opažajo v sindikatu.
"Odkar NIJZ ne izvaja več telefonskih klicev delodajalcev, je iniciativa v odnosu do delodajalca prepuščena delavcu. Imeli smo tudi primere, ko se je delodajalec izmikal, da ne bi priznal okužbe na delovnem mestu, ampak je zaposlenim očital, da niso odgovorni in so okužbo prinesli v podjetje," je še dejal Medik.
Lukić je navedel primere, ko so delavci delodajalce pravilno obvestili, da so okuženi, pa je "delodajalec komaj čakal, da jim da odpoved. Ali pa je delavcu strogo zabičal, da pri navajanju stikov ne izpostavlja podjetja."
Komentarji (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV