Letala bi letela na slepo, če ne bi bilo kontrolorjev zračnega prometa. Res so izredno sposobni "carji". V službi morajo biti zbrani in umirjeni (tudi ob izredno stresnih situacijah!), čeprav imajo veliko odgovornost. Predvsem od njih je odvisna varnost zračnega prostora in dejansko so vsako minuto odgovorni za več sto človeških življenj.
Za Reader's Digest so razkrili skrivnosti o svojem poklicu, ki so jih doslej poznali le oni. "Mi nismo tisti, ki mahamo z rokami na letališki stezi," je zapisal eden od njih. Ne, kontrolorji prometa so odgovorni za "varen, urejen in hiter promet v zračnem prostoru določene države", je dodal. In še - ne delajo vsi nadzorniki zračnega prometa na letališču. "Čeprav so nadzorni stolpi zagotovo naše najbolj opazne "pisarne", so kontrolorji v stolpih odgovorni samo za območje letališča in zračni prostor nad njimi. Letališki promet nadzorujejo tudi kontrolorji, ki delajo v mračnih prostorih brez oken, včasih na stotine kilometrov od zračnega prostora, ki ga nadzorujejo preko radarjev," je za Reader's Digest razložil kontrolor letenja Vic Vector.
Njihovo delo je izrazito nepredvidljivo. "Vsak dan v službi je drugačen. Nihče ne more napovedati, kaj vas čaka in kako se bo odvijala vaša izmena," je povedal upokojeni kontrolor letal Keith Brown za Quoro. In njihova služba resnično spada med bolj stresne. "Jaz sem na srečo kot pozitivni stres sprejemal dejstvo, da sem odgovoren za življenja potnikov in posadk," je dodal Brown. A po besedah nekdanjega kontrolorja Jeffa Jarra ne boste dolgo zdržali, če niste tudi po naravi umirjeni in ne znate dobro nadzorovati stresa.
Nekaj primerov komunikacije v letalskem prostoru: → Squawk: Določite način ali kodo prenosa. |
Zanimivo je tudi, da kontrolorji zračnega prometa govorijo svoj jezik. Praviloma se sporazumevajo v angleškem jeziku preko radiotelefonije, pri čemer uporabljajo veliko letalskega žargona, ki ga poznajo le oni. Mimogrede, v Sloveniji opravijo testiranje znanja letalskih izrazov na Agenciji za civilno letalstvo. Kontrolorji letenja tudi ne smejo preklinjati. "Čeprav se zdi, da so v večini stresnih služb dovoljene kletvice, so pri nas grde besede strogo prepovedane. Vsak pilot in kdor koli, povezan z letenjem, se jim bo skušal izogniti in jim bo nasprotoval," je dejal pilot Doug Hanchard. In ne, praviloma niso odgovorni za morebitne zamude, čeprav včasih piloti oznanijo, da bo imelo letalo zamudo zaradi težav v kontroli zračnega prometa. Lahko gre za tehnične težave z letalom, vremenom in druge razloge.
Kontrolorji letenja so "carji" tudi v Sloveniji

Kandidat za opravljanje del in nalog kontrolorja zračnega prometa mora pred začetkom osnovnega usposabljanja izpolnjevati naslednje pogoje: → V. stopnja izobrazbe, Od kandidatov se pričakuje: → samozaupanje (čustvena stabilnost), |
Najpomembnejša psihofizična sposobnost, ki jo pri svojem delu potrebuje kontrolor letenja, je vid, predvsem dobro razločevanje barv, sledita telesna zmogljivost in sluh. Izmed osebnostih lastnosti so bistvenega pomena odgovornost, iznajdljivost, potrpežljivost, mirnost, sposobnost timskega dela, komunikativnost, natančnost in samoiniciativnost. Potrebne intelektualne sposobnosti obsegajo sposobnost sklepanja, spomina, izražanja, analiziranja in koncentracije. Eden izmed pogojev za podaljšanje dovoljenja za delo je uspešno opravljen zdravniški pregled (ki se do 30. leta starosti opravlja na pet let, med 30. in 40. letom starosti na dve leti, po 40. letu starosti pa vsako leto). Drugi pogoj za pridobitev oziroma ohranitev dovoljenja za delo je, poleg zdravstvenega kriterija, tudi dvakrat letno usposabljanje na simulatorju, pisanje testov za obnovo dovoljenja, pridobitev pozitivnega mnenja inštruktorjev in udeležba na osvežitvenem usposabljanju. Na tri oziroma pet let se preverja znanje angleškega jezika, ki je prav tako pogoj za ohranitev dovoljenja za delo. Dovoljenje podaljša Javna agencija republike Slovenije za letalstvo (CAA).
Za varnost skrbijo letališki kontrolor, priletni kontrolor in območni kontrolor
Odgovornost vodenja zrakoplovov si sicer delijo letališki kontrolor, priletni kontrolor in območni kontrolor. "Letališki kontrolor opravlja naloge na letališču in v njegovi okolici. Poskrbi za odlet letala z letališča in njegov pristanek oziroma let v zadnji fazi pred pristankom. Priletni kontrolor zračnega prometa je vezni člen med letališko kontrolo zračnega prometa in območno kontrolo zračnega prometa. Njegova osnovna naloga je omogočiti letalu vzpenjanje od območja letališča na želeno višino leta. Tako letališki kontrolor letalo preda priletnemu neposredno, ko je zapustilo okolico letališča in ni več v vidnem polju. Priletni kontrolor letalo prevzame na radarskem zaslonu ter ga vzpenja in razdvaja od drugega prometa na želeno višino vzpenjanja. Ko letalo preleti višino 24500 čevljev, kar je približno 7500 metrov, ga preda območnemu kontrolorju zračnega prometa. Podobno kot priletni kontrolor tudi on nadzor izvaja s pomočjo radarskega zaslona in vodi letalo proti cilju," so razložili na Kontroli zračnega prometa Slovenije.
Vse omenjene službe imajo osnovno nalogo zagotavljanja ustreznega razmaka med letali. "V radarskem okolju to pomeni višino 1000 čevljev (približno 300 metrov). Če je med letali manjša višinska razlika, pa morata biti lateralno ločena vsaj pet navtičnih milj (približno 9,3 kilometra). Čeprav gre za relativno veliko razdaljo, so v letalskem prometu hitrosti izrazito visoke. Tako letalo na 10 kilometrih višine v eni minuti preleti razdaljo približno osem navtičnih milj (14,8 kilometra)," so poudarili.
Območni kontrolor poskrbi, da letala v zračnem prostoru med seboj obdržijo varnostno horizontalno in vertikalno razdaljo, ter jim pomaga pri navigaciji in morebitnemu izogibanju nevarnim območjem ali območjem slabega vremena. Naloge opravlja preko radarskega zaslona, zato letala fizično ne vidi. Ko se letalo približa letališču na 30 do 40 kilometrov, delo prevzame priletni kontrolor. Pilotu da navodila za približevanje letališču, obvešča ga tudi o stanju na letališki stezi in o vremenu. Takrat lahko letalo kroži na različnih višinah in se postopoma spušča, dokler ne pride na vrsto za pristanek. Priletni kontrolor istočasno usmerja tudi vsa letala v odletu z letališča, pri čemer mora sodelovati z območnim kontrolorjem. Letališki kontrolor dela na vrhu kontrolnega stolpa, od koder ima dober razgled na letališče v vseh smereh. Delo prevzame, ko je letalo oddaljeno tja do 10 kilometrov od vzletno pristajalne steze. Letališki kontrolor zračnega prometa usmerja letala na in v okolici letališča, med drugim tudi usmerja njihovo vožnjo na tleh, napoti jih na določeno stezo oziroma s steze na parkirno pozicijo. Na večjih letališčih usmerja premike letal in drugih vozil na letališču kontrolor zemeljskega prometa, so pojasnili na Kontroli zračnega prometa Slovenije.
Letališka kontrola pred vzletom letala obvesti priletno kontrolo. Priletni kontrolor pošlje odobritev za vzlet in navodila, po kateri poti mora letalo odleteti, letališki kontrolor pa jih posreduje pilotu. Letališka kontrola vodi in nadzira zrakoplove med prvim delom vzleta in zadnjim delom pristanka. Na njenem področju poteka kontrola vseh zrakoplovov, ki želijo vzleteti, pristati ali prečkati zračni prostor letališke kontrole. Zato so med vsemi domačimi enotami in tujimi centri sklenjeni tudi sporazumi o postopkih koordinacije. |
Kontrolorji v centru za območno kontrolo zračnega prometa so s kontrolorji v letališkem stolpu povezani preko posebne telefonske linije, ki zagotavlja stalno komunikacijsko povezavo, da lahko medsebojno usklajujejo nadzor nad letali. Obstaja tudi direktna podatkovna povezava, ki deluje v sklopu sistema za obdelavo podatkov o letih zrakoplovov. Prav tako imajo na voljo obe vrsti povezav tudi z ostalimi letališkimi kontrolami v Sloveniji (Portorož, Maribor in Cerklje) in štirimi nadzornimi centri sosednjih držav (Avstrija, Italija, Madžarska in Hrvaška).
In kako je videti njihov delovni dan? Obseg dela kontrolorjev zračnega prometa (merjen v urah) se od države do države razlikuje in v Sloveniji velja osemurni delovnik. "Mesečni obseg dela v Sloveniji po zakonu ne sme presegati 160 ur, dela pa vse dni v tednu, tudi ob praznikih. Zakonsko predpisane mesečne oziroma letne delovne norme ne sme preseči. Kontrolor zračnega prometa, ki dela z radarjem (območna in priletna kontrola zračnega prometa), sme neprekinjeno delati dve uri, nato mu pripada ura obveznega počitka, letališkemu kontrolorju zračnega prometa pa pripada ura počitka po treh urah dela na delovni poziciji," so še pojasnili na Kontroli zračnega prometa Slovenije.
Zanimivo, kajne? Naslednji razpis za kontrolorje zračnega prometa – začetnike je predviden v prvi polovici leta 2020. Razmišljate, da bi se prijavili? Ob skrbnem vnaprejšnjem planiranju (približno dve do tri leta vnaprej) po potrebi novih kontrolorjev objavijo razpis za delovna mesta kontrolorjev začetnikov. Osnovno šolanje - usposabljanje izbranih kandidatov traja približno 18 mesecev in poteka na sedežu Kontrole zračnega prometa na Brniku, skupni čas do pridobitve dovoljenja za delo pa približno 24 mesecev. Zmorete?
Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!
Komentarji (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV