Na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) pozdravljajo predlog zakona o vajeništvu, ki ga je sprejela vlada. A hkrati opozarjajo, da je pristojno ministrstvo nenehno spreminjalo predlog brez dogovora z OZS, zato z zakonom niso povsem zadovoljni, je na novinarski konferenci poudaril predsednik OZS Branko Meh. "S predlogom zakona o vajeništvu smo po eni strani zadovoljni, ker je bil zadnji čas za uvedbo dualnega sistema oz. vajeništva," je dejal Meh.

Kaj naj bi bilo dobro?

Vajenec ima v tem pilotskem projektu, ki bo trajal do leta 2022, status dijaka, ki se usposablja na delovnem mestu najmanj 50 odstotkov izobraževalnega programa. Poleg tega davke in prispevke plačuje ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, malico in prevoz na delo pa gospodarsko ministrstvo, je Meh nanizal pozitivne strani zakona.

Kaj naj ne bi bilo dobro?

Po drugi strani pa s predlaganim zakonom o vajeništvu po besedah Meha niso povsem zadovoljni zaradi vloge sindikatov. "Poleg tega se v zakonu enkrat govori o izobraževalnem sistemu, drugič pa o delovnopravni zakonodaji oziroma se meša vajence oziroma mladoletne in odrasle," pravi Meh.

Na pomanjkljivosti zakonskega predloga o vajeništvu opozarja tudi podpredsednik sekcije za gostinstvo in turizem OZS Drago Delalut. "Prednost zakona je v tem, da vajenec oz. učenec lahko svoje znanje pridobi le na delovnem mestu in se skozi to lahko usposobi za samostojno delo," meni. Moti pa ga, da se mora vajencu nagrada izplačati tudi v primeru, če je v bolniškem staležu. Prav tako vajencu ni treba naknadno opravljati prakse, pogodbo pa lahko odpove brez razlage.

Obrtnik - kovinar Alojz Buček je izpostavil, da jim primanjkuje kadra, med drugim obdelovalcev kovin, mehanotronikov in varilcev. "Ugotavljamo, da je deficitarnih poklicev iz leta v leto vse več, odgovorne institucije pa so dejansko zaspale," je dejal.

Vodja javnih pooblastil Božena Germelj Drstvenšek je med drugim povedala, da bodo vse pripombe OZS na predlog zakona v obliki dopolnil poslali vsem poslanskim skupinam še pred sprejetjem zakona v državnem zboru.

Preberite tudi: V tujini že srednješolci razmišljajo o karierni poti, študenti pa jo aktivno tlakujejo. Tuji strokovnjaki so sestavili seznam veščin, ki bi se jih vsak moral naučiti pri svojih dvajsetih. Gre za veščine, s katerimi boste postali zrela odrasla oseba, resnično samostojna in s prerezano popkovino, ki vas veže na starše, prav tako se boste lažje znašli v svetu dela in zaposlitev.

Ministrstvo se odziva na očitke

Na ministrstvu za izobraževanje pa zagotavljajo, da je bila v pripravo zakona vseskozi vključena tudi Obrtno-podjetniška zbornica, ki ga je večkrat javno podprla, nazadnje tudi na seji Ekonomsko-socialnega sveta.

Kot so zapisali v odzivu na očitke, zakon vajencem zagotavlja varnost ter kakovostno delovno in učno okolje. Koncept vajeniškega razmerja je jasen in temelji na statusu dijaka, ki ni oseba v delovnem razmerju, zato zanj ne veljajo enake obveznosti do delodajalca kot za zaposlenega, poudarjajo.

Pojasnili so še, da so v predlog vključene tudi odrasle osebe, saj se zavedajo pomena vseživljenjskega učenja, na kar opozarjajo ne le trg dela, temveč tudi mednarodne raziskave, OECD in demografska slika Slovenije.

Glede izpostavljene dileme, da naj bi se nadomestilo denarne nagrade vajencu izplačalo tudi v primeru bolniške odsotnosti, pa na ministrstvu pojasnjujejo, da v skladu z zakonom vajencu pripada nadomestilo vajeniške nagrade za tiste dneve in ure, ko je opravljal svoje delo.

Preberite tudi: Ne prezrite: Konec januarja je bil objavljen razpis štipendij za deficitarne poklice. Komu so štipendije namenjene? Do kdaj je prijava? Kaj, če bo prijav več, kot je sredstev? Ali ste vedeli: Prejemanje štipendije za deficitarne poklice ne vpliva na višino otroškega dodatka, prav tako ne vpliva na višino plačila dohodnine. Dijak lahko istočasno prejema državno štipendijo in štipendijo za deficitarne poklice.