Milenijci kljub stereotipom o lenobi delajo vsaj toliko, če ne več, kot generacije pred njimi. Računajo tudi na pozno upokojitev; na Japonskem jih več kot tretjina pričakuje, da bodo delali do konca življenja. Na svoji karierni poti si nameravajo milenijci sicer vzeti več premorov, kaže raziskava Manpowerja.

Dve tretjini milenijcev sta optimistični glede svojih karier. 62 odstotkov jih je prepričanih, da bi lahko v primeru izgube svojega glavnega vira dohodka našli enako dobro ali še boljše delo v manj kot treh mesecih, kaže raziskava z naslovom Kariere milenijcev: Vizija 2020, ki jo je izvedla skupina Manpower v 18 državah sveta. Med njimi sicer ni Slovenije.

Karierni ultramaraton

Večina milenijcev ocenjuje, da jih čaka karierni ultramaraton. Predvidevajo, da bodo delali več in dlje kot generacije pred njimi, zato pričakujejo tudi večjo raznolikost in več kariernih premorov. Kar 84 odstotkov jih na primer predvideva, da si bodo vzeli daljše premore na karierni poti. To potrjuje, da karierni valovi nadomeščajo karierno lestvico prejšnjih generacij, so sporočili iz podjetja Manpower Slovenija.

Razlike med ženskami in moškimi

Ženske računajo, da si bodo vzele več časa za skrb drugih – otrok, starejših sorodnikov, partnerjev in celo za prostovoljstvo. V nasprotju z njimi pa imajo moški drugačne prioritete, ki so vezane na skrb zase in sprostitev.

Kje so prioritete?

Ko se odločajo, kje in kako bodo delali, dajejo milenijci prioriteto plači, varnosti in prostemu času. Prav tako jim veliko pomeni, da lahko delajo v družbi dobrih sodelavcev in uživajo v tem, kar počnejo, hkrati pa dajejo prioriteto možnosti za fleksibilno delo in razvoju novih kompetenc, kažejo rezultati.

Do kdaj bi delali?

Na globalni ravni sicer več kot polovica milenijcev pričakuje, da bodo delali tudi po 65. letu, 27 odstotkov po 70. letu, 12 odstotkov pa jih meni, da bodo verjetno delali do konca svojega življenja. Na Japonskem slednjo možnost pričakuje več kot tretjina mladih.

Leni? 

Milenijcem se stereotipno pripisuje lenobnost, vendar podatki iz raziskave kažejo ravno nasprotno. Milenijci delajo vsaj toliko, če ne še več, kot druge generacije. 73 odstotkov jih pravi, da delajo več kot 40 ur na teden, skoraj četrtina pa dela več kot 50 ur.

Prav tako si milenijci želijo varnosti redne zaposlitve, a menijo, da je uspeh bolj odvisen od kompetenc, ki jih morajo neprestano razvijati, če želijo ostati zaposljivi. 93 odstotkov jih želi vseživljenjskega učenja in je pripravljenih vložiti čas in denar v nadaljnje izobraževanje. Štirje od petih pravijo, da je možnost učenja novih kompetenc med ključnimi kriteriji, ko se odločajo za novo službo. 22 odstotkov jih namerava vzeti daljši premor od dela z namenom pridobivanja novih kompetenc in sposobnosti.

Ravnovesje

Milenijcem je tudi pomembno, da lahko uravnovesijo svoje delo in zasebno življenje ter da so cenjeni s strani vodij in sodelavcev. Želijo imeti jasno karierno pot in zaposlitev z možnostjo napredovanja pri trenutnem delodajalcu, saj jih 63 odstotkov razmišlja, da bodo v naslednjih letih še vedno zaposleni v istem podjetju kot zdaj.

Prav tako imajo visok apetit po novih izzivih in portfeljskih zaposlitvah, če jim te omogočajo osebni razvoj. Več kot polovica jih navaja, da so v prihodnosti odprti za netradicionalne oblike zaposlitve, kot so honorarno delo, delo na poziv ali portfeljske kariere z več vzporednimi zaposlitvami.

Kako je potekala raziskava?

Podatke na terenu so sicer raziskovalci zbirali od februarja do aprila 2016. V raziskavo so bili vključeni Argentina, Avstrija, Avstralija, Belgija, Brazilija, Bolgarija, Kanada, Kitajska, Francija, Nemčija, Grčija, Indija, Italija, Japonska, Malezija, Mehika, Nizozemska, Norveška, Paragvaj, Singapur, Srbija, Španija, Švica, Velika Britanija in ZDA.

V raziskavo je bilo vključenih 11.000 zaposlenih milenijcev. Anketiranih je bilo tudi več kot 8000 milenijskih sodelavcev skupine Manpower in 1500 vodij kadrovskih služb v 25 državah.