Skupaj delati od doma. Kako je to sploh možno? Če so delodajalci in zaposleni pred meseci še menili, da je to nemogoče, se je s to pandemijo pokazalo, da je to še kako mogoče. "Nekateri ljudje, ki so prej mislili, da to ni mogoče, zdaj vidijo, da je," o delu od doma oz. na daljavo pravi predavateljica in avtorica knjige Delajmo skupaj kjer koli Lisette Sutherland. "Pozitivna plat dela od doma je vsekakor ogromna. Imamo namreč svobodo, da lahko delamo kadar koli in kjer koli. Takrat, ko smo najbolj produktivni," pravi Sutherlandova. 

In ne le, da imajo zaposleni prednosti, te imajo tudi delodajalci, saj ti niso več omejeni na lokacijo (na primer na mesto ali državo bivanja delavca), na kateri lahko poiščejo in najamejo nadarjene zaposlene. Prav tako lahko delodajalci z ukrepom dela od doma oz. na daljavo dobijo bolj motivirane delavce, ki bodo zvestejši, saj bodo cenili ugodnosti dela od doma. 

Kaj pravijo zaposleni?

Sutherlandova je na konferenci BEEP Talk & Sounds N°3, ki jo je organiziral Beep Institute, dejala, da so želje zaposlenih, kako delati po normalizaciji epidemioloških razmer, različne. Nekateri bi delali le na sedežu podjetja, spet drugi le od doma, tretji pa želijo kombinacijo dela od doma in iz podjetja. 

In prav tretji so v večini. Ljudje si namreč želijo izbire. "Posamezniki bi morali imeti izbiro, kdaj in kje so najbolj produktivni. Podjetja pa bi se morala na to odzvati," pravi in dodaja, da je povsod po svetu na njeno vprašanje, kakšnega dela si želijo, okoli 85 odstotkov vprašanih odgovorilo, da si želijo kombinacijo – torej delo v pisarni in delo od doma. 

To vprašanje je postavila tudi udeležencem omenjene konference in rezultati so bili podobni tistim, ki jih je dobila že od drugih sogovornikov – tudi pri nas je bila večina takšnih, ki si je želela kombinirati delo v pisarni in od doma. 

Obstajati morajo pravila

Kot kolektiv morate postaviti definicijo, kaj je normalno in kaj se od zaposlenih pričakuje. Kaj to pomeni? "V kolektivu morajo točno vedeti, kako bodo komunicirali ter kaj morajo kot posamezniki narediti," pravi predavateljica.  

V tem času je komunikacija ključna – ta mora biti čista in enostavna. Mora pa tudi obstajati zavedanje in razumevanje, da gre za drugačno opravljanje dela, torej ne klasično, ki zahteva delo od 9. do 17. ure. Torej, tako Southerlandova, razlike v opravljanju dela iz pisarne in od doma so, le sprejeti in razumeti jih moramo. 

Ali res potrebujemo sestanek?

Pred epidemijo novega koronavirusa smo sestankovali ves čas in to prakso je večina delodajalcev in tudi zaposlenih želela preslikati na delo od doma. Southerlandova meni, da je to napačen pristop, saj so se kolektivi znašli v začaranem krogu dolgih in številnih sestankov. 

Da se moramo vsakič, ko želimo sklicati sestanek, vprašati, ali ga res potrebujemo, opozarja tudi Elon Musk, ki celo svetuje, da takoj, ko opazite, da se sestanek po nepotrebnem "vleče" in ko se zaveste, da le izgubljate dragoceni čas, enostavno zaključite debato in se vrnete k delu. To je seveda težko izvedljivo, če ste delavec, a zato bi morali ob neproduktivnih sestankih posredovati nadrejeni in ga zaključiti. 

Težava je tudi v tem, da so številni nadrejeni prepričani, da morajo maksimalno izkoristiti novo tehnologijo, tako da ves čas sklicujejo sestanke, na primer preko Zooma. Nove tehnologije je seveda treba izkoristiti, meni Lisette Sutherland, a za lajšanje dela, ne pa za dodatno kompliciranje, izčrpavanje in izgubljanje dragocenega časa. 

Težava mikronadzora

Marsikdo se je med delom od doma soočil z neprijetnim pojavom – mikronadzorom, ki so ga nad delavci izvajali nekateri nadrejeni. "Če zaposlite strokovnjake, potem jih tudi obravnavajte kot strokovnjake," pravi Sutherlandova, ki opozarja tudi na nesmisel – če nekdo delo opravi v dveh urah in ne v osmih, kot predvideva delodajalec, zakaj bi moral sedeti v pisarni še šest ur? "Plačilo se nanaša na opravljeno delo, ne pa nujno na to, koliko časa smo zanj potrebovali," je dejala za rubriko 24UR Fokus. 

Prav tako številni strokovnjaki opozarjajo, da se delo v pisarni ne more le prekopirati v dom zaposlenega. Torej treba je razumeti, da si mora zaposleni sam ustvariti urnik dela. Najbolje je določiti eno uro v dnevu, ko mora biti zaposleni dosegljiv za nujne klice in morebitne sestanke. Preostale delovne naloge, pa naj delavec čez dan razporedi sam – nekdo je namreč produktivnejši zvečer, nekateri že ob 5. uri zjutraj. Zakaj bi torej sledili urniku običajnega pisarniškega dela, če pa bi lahko delodajalec dobil bolje opravljeno delo, če bi ga delavec opravil že ob 5. uri zjutraj. Zakaj bi moral delavec čakati do 8. ali 9. ure zjutraj, da lahko začne delati? 

Tovrstnih zagat je še veliko. V podjetjih, kjer je bilo delo od doma običajno že pred epidemijo, so ta vprašanja že rešili. Tista podjetja, ki pa to možnost šele uvajajo, pa se bodo morala do rešitve šele dokopati. Na koncu po navadi podjetja le spoznajo, da je najpomembnejše imeti odlično opravljeno delo, in ne gledajo več na to, kdaj ga bo delavec opravil – zjutraj, popoldan ali zvečer. 

"Prihodnost dela je v izbiri. Bolj kot podjetja zaposlenim dajejo možnost izbire, bolje bo za vse ... Tako za podjetja kot za zaposlene," pravi Sutherlandova. 

Vprašanje dela od doma so pod drobnogled vzeli tudi novinarji rubrike 24UR Fokus. Celoten prispevek si lahko pogledate na Voyo, del prispevka pa v dodanem videu. 

Kaj je pokazala slovenska raziskava?

Na Inštitutu za raziskovanje trga in medijev Mediana so z raziskavo, ki so jo izvedli med 2. in 4. oktobrom z metodo spletnega anketiranja in v kateri je sodelovalo 505 polnoletnih prebivalcev, ugotovili, da delo od doma postaja vse bolj priljubljeno. Medtem ko je bilo julija takšnih, ki jim je bilo vseeno, ali delajo doma ali na delovnem mestu, več kot polovica, je ta delež zdaj upadel za 15 odstotnih točk.

Po drugi strani se je za 10 odstotnih točk povečal delež tistih, ki jim je delo od doma prijetno in se ne veselijo povratka na delovno mesto. "Verjetno je to deloma povezano tudi s tem, da se je delo od doma vprašanim julija ob ugodni epidemiološki sliki zdelo nekoliko nesmiselno, zdaj pa so razmere precej drugačne kot pred nekaj meseci," so razkrili avtorji raziskave, ki jo povzema tudi Slovenska tiskovna agencija.