Maja Tomanič Vidovič odstopa od povprečja. Rojena Mariborčanka je na čelu Slovenskega podjetniškega sklada, ki je ena redkih državnih institucij s sedežem v Mariboru. Največkrat je edina ženska na sestankih investitorjev. Z lastnim denarjem za zdaj (še) ne investira "zaradi konflikta interesov", če bi lahko, pa bi takoj vložila denar v hčerino podjetje. Zaveda se, da so najmlajši polni brezmejnih idej in da je treba pri njih spodbujati kreativnost. Mikro, mala in srednja podjetja so gonilo razvoja, poudarja in dodaja: "Danes ni več izgovorov, da se ne da začeti."

Kaj je Slovenski podjetniški sklad?

Resorno ministrstvo je za gospodarski razvoj in tehnologijo ter z njim tudi največ sodelujemo. V našem nadzornem svetu so tudi druge institucije: ministrstvo za finance, ker upravljamo z javnim denarjem, Služba vlade za evropsko kohezijsko politiko zaradi povezave z Evropo in koriščenja evropskih sredstev, pa tudi Združenje bank zaradi posojil, in Obrtno-podjetniška zbornica in Gospodarska zbornica, ki povedo, katere so glavne potrebe obrtnikov, podjetnikov in gospodarstvenikov.

Želimo podpreti podjetja v vseh obdobjih življenjskega ciklusa, tako od začetnikov do zrelih podjetij, ki potrebujejo svež zagon. Podpiramo različne ciljne skupine, ki potrebujejo finančno spodbudo, ki so ali ranljive zaradi posebnosti življenjskega ciklusa, kot so na primer startupi, ali delujejo na področju, kjer nimajo možnosti za konkurenčni boj, kot na primer ženska podjetja ali socialna, družbeno koristna podjetja.

Koliko podjetij letno podprete in na kakšne načine? Kakšne oblike spodbude, podpore, investicij, pomoči nudite?

Slovenski podjetniški sklad je bil ustanovljen hitro po osamosvojitvi, leta 1992, in ima kot tak že dolgo zgodovino. Na začetku so bile manjše spodbude, v zadnjih sedmih, 10 letih pa smo resnično razvili cel spekter različnih spodbud.

Smo zelo močna institucija v smislu finančnih virov, ki jih imamo. 80 odstotkov sredstev gre za bančne kredite in 80 odstotkov virov je evropskih. Letno odobrimo do 100 milijonov evrov spodbud, kar pomeni, da podpremo od 1000 do 1200 podjetij. Že drugo leto lahko govorimo o rekordih glede koriščenja sredstev s strani podjetij. Letos bomo celo presegli 100 milijonov evrov; odobrili bomo približno za 120 milijonov evrov finančnih spodbud in skupno odobrili že 2000 projektov.

Zelo veliko povpraševanje je po mikrokreditih, ki so učinkoviti in hitro dosegljivi, tako da smo tudi povečali načrtovane količine. Letos smo kot novost dodali tudi vzpodbude malih vrednosti, in sicer preko vavčerjev, za katere je ogromno povpraševanje. Gre za spodbude do 10.000 evrov in dodatnih 2000 projektov bo prejelo tudi tovrstne vavčerje. Tako da letos govorimo že o 4000 podjetjih, kar je veliko več od našega povprečja. Torej gre res za rekordno leto.

Koliko podjetij se letno obrne na vas, koliko jih podprete in kakšni so kriteriji za pridobitev vaših sredstev?

Kriteriji so določeni v razpisni dokumentaciji. Imamo točkovnik, na podlagi katerega se lahko podjetje tudi samo oceni, pri čemer njihovo samooceno nato skrbno preverimo. Če je manj denarja kot povpraševanja, lahko seveda zvišamo kriterije. Bolj kot so ukrepi kratkotrajni in usmerjeni v samo eno ciljno skupino, hitreje lahko kdo izpade. Na primer, pri digitalizaciji je sredstev manj, kot je povpraševanja in po pregledu vlog bomo tudi preverili, kako visoka bo morala biti meja za našo podporo.

Drugače je z garancijami za bančne kredite, kjer se lahko podjetja prijavijo vsakih 14 dni. Če izpolnjujejo pogoje, se načeloma ne zgodi, da bi kdo izpadel; okoli 90 odstotkov je odobrenih. Zgodi pa se lahko, da recimo septembra že poidejo sredstva, zato ni več razpisov. In tudi mikrokrediti so podjetjem na razpolago celo leto. Namreč, želimo si podpreti širšo ciljno skupino, da ne bi na trgu povzročili prevelikega rivalstva, kar se včasih tudi lahko zgodi.  Pri subvencijah se je tudi že zgodilo, da so sredstva pošla, saj je bil na primer trikratnik povpraševanja, torej smo lahko podprli samo tretjino podjetij, kar lahko seveda povzroči tudi nekaj slabe volje med podjetniki.

Ali poleg sredstev podjetnikom nudite tudi nasvete, informacije, izkušnje, predloge, mentorje?

Zagonska podjetja dobijo tudi mentorje, ki vsi prihajajo iz podjetniškega sektorja. Ponavadi so uspešni, že uveljavljeni startupovci, ki natančno vedo, kaj pomeni vstopiti v podjetništvo, kje vse so lahko ovire in ki so pripravljeni izkušnje deliti z novimi podjetniki. Imajo izkušnje s področja, na katerem delujejo, in podjetniki si jih lahko sami izberejo. Včasih tudi komu "pomagamo odpreti vrata" in jih opozarjamo, na kaj morajo biti pozorni na poslovni poti. Oblikovali smo startup kliniko, soorganizirali konferenco Next Round, kjer so zagonski podjetniki imeli priložnost spoznati in se predstaviti investitorjem. Organiziramo mreženja in teambuildinge, kjer si lahko podjetniki izmenjajo izkušnje. Ves program ima namen, da bodo podjetniki vedeli, kje pridobiti vire in kako doseči globalno rast.

Za izobraževanje mladih se povezujemo s Spiritom. Do sedaj so bili financirani samo srednješolci, program pa se širi še na osnovno šolo in na fakultete, da bodo otroci že na podjetniških krožkih razmišljali, kaj vse je možno izvesti, kje vse lahko pridobijo sredstva, kaj jih čaka, če bodo enkrat sami začeli s podjetništvom. Mladi so sicer zelo podjetni. Ko vidijo, da nekoga zanimajo njihove ideje, so še toliko bolj motivirani. In moram reči, da imajo zelo simpatične ideje.

V osnovi pri mladih spodbujamo kreativnost, ne gre toliko za naravnanost k dobičkonosnosti. Seveda si vsi želimo tudi nekaj ustvariti, ampak moramo biti najprej ustvarjalni in znati razmišljati po svoje, da smo sploh sposobni kaj ustvariti. Skandinavci tovrstno znanje spodbujajo že v vrtcih, saj pravijo, da so otroci takrat najbolj kreativni, torej bi morali že takrat spodbujati otroke, da bodo sami znali poiskati rešitve za svoje probleme. To želimo spodbujati tudi v Sloveniji, saj tako že začnemo s pripravo "bazena", da bomo dobivali čim bolj izklesane podjetnike, ki že nekaj znajo in vedo. Najhuje je namreč, ko nekdo pride k nam in še ničesar ne ve. Takrat vemo, da bo zagotovo še nekaj padcev in da se nekateri ne bodo več pobrali.

Zakaj je tako zelo pomembna (tudi državna) podpora mikro, majhnih in srednjih podjetij?

Velike multinacionalke, velika podjetja se ne morejo tako hitro prilagajati novim tržnim izzivom, kot se lahko manjša. Seveda jih nekaj propade in nekaj na novo nastane in fluktuacija je velika. Ampak brez majhnih in srednjih podjetij ni toka, ni "krvi" ki teče, ki spodbuja, da se motor vrti". Zato vse države podpirajo ciljno skupino, saj daje svobodo in kreativnost različnim poklicem. Na primer, v manj razvitih državah je zdaj izrednega pomena, da bodo šle ženske v podjetništvo, ker znajo biti zelo ustvarjalne, ker znajo marsikaj delati s preprostimi zadevami, od hrane pa vse do drobnih obrtniških izdelkov. Da bi lahko same zaslužile in podpirale družine ... ker so sposobne.

Pomembne so tudi ranljive skupine. Tudi v Evropi se zdaj veliko govori o investiranju v migrante, ki prihajajo. V nekaterih evropskih državah lahko že pridobijo mikrokredit, da bi lahko začeli s svojo dejavnostjo, da se bi lažje vključili v družbo in poskrbeli sami zase. Ciljne skupine, ki se oblikujejo v podjetniškem sektorju, postajajo vedno pomembnejše in jih podpiramo z namenom spodbujanja trajnostnega razvoja, manjšanja razlik in vzpostavitve razvitega gospodarstva s čim manj neravnovesij.

Kako ocenjujete podjetniško klimo v Sloveniji, predvsem glede zagonskih podjetij? So zagonska podjetja dovolj napredna, ambiciozna, sposobna, usposobljena? Kakšno bo podjetništvo pri nas čez pet let?

Danes ima podjetnik desetkrat več možnosti za začetek, za pridobitev informacij, za vzpostavitev mreže potencialnih mentorjev in investitorjev kot pred 15 leti. Prva sredstva se da pridobiti in ni več izgovorov, da se ne da začeti. Startup sistem je živ, stalno se nekaj dogaja. In se še krepi.

V Sloveniji se podjetništva največkrat lotevajo posamezniki, ki se ga morajo. Ampak raziskave kažejo, da je boljše podjetništvo, ki se ga nekdo loti, ker se ga hoče in ne, ker se ga mora. A vendarle mnogi raje vztrajajo ali kot mladi raziskovalci ali nekje v varni službi. Zato mora biti včasih tudi nuja, da prisili nekoga, da mora nekaj narediti. Bila sem presenečena, ko sem spoznala mlade podjetnike, ki so prišli v Slovenijo pred dvema letoma iz na primer Ukrajine. Naučili so se jezika, najdejo nas, poznajo vse ukrepe, ki jih imamo. Skratka, bili so prisiljeni se boriti in iskati vse informacije za obstanek. Srečala sem mlade, ki so našli poti, ki so prišli do cilja, čeprav se je sprva zdelo nemogoče. Poskusili so in vztrajali tudi, če jim prvič ni uspelo. Jim je pa drugič, tretjič.

Torej, če priložnosti ne bodo izkoristila slovenska podjetja, jih bodo tuja. Se bo pa morala Evropa tudi odpirati. Pri nas namreč primanjkuje znanj, informatikov, programerjev. Prihajali bodo ljudje iz drugih okolij, kar je pravzaprav pozitivno za nove podjetniške ideje in za nove time. Raznolikost bo dajala možnost uspeha v globalizaciji. Ko bomo čez pet let gledali podjetniški sektor v Sloveniji, bo imel zagotovo drugačno sliko kot danes.

Ampak, ali je Slovenija dovolj "velika"?

Slovenija je samo začetek. Je zelo "varen objem" za industrijo in za inženiring posla, saj imamo zelo dober in strokovno podkovan kader. Zmanjka pa nam pri trženju in marketingu. Vsa visokotehnološka podjetja pravijo, da se iz Slovenije zelo težko uveljavijo kot velik igralec na globalnem trgu. Zato je treba imeti predstavništvo v visokotehnološkem okolju in večina naših "high-tech" podjetij obdrži jedro v Sloveniji, nato pa odpirajo predstavništva v Londonu, Berlinu, Silicijevi dolini, New Yorku ter tudi v Šanghaju in Singapurju. V tujini imajo predvsem marketing in logistično-distribucijski del.

V Dubaju, kjer bo prihodnje leto Expo, recimo že danes razmišljajo, kaj bo potem. Ogromno denarja bo investiranega v območje in načrtujejo središče za razvoj visoke tehnologije, zato tamkajšnji menedžerji že danes iščejo načine, kako privabiti "high-tech" podjetja k njim. Globalizacija bo dobila še večje razsežnosti in mi si želimo, da bi naša podjetja pri nas ohranila vsaj svoje "možgane". Vendar vemo, da bodo morala za prodor na globalni trg oditi v svet in mi jim bomo tudi tukaj pomagali.

Kaj vidite v prihodnosti? Kaj se bo dogajalo na investicijskem trgu?

Če raste gospodarstvo, rastejo tudi investicije in tudi investicijsko povpraševanje po naših garancijah in spodbudah. Glede na pretekle dejavnosti in aktivnosti pa v prihodnje pričakujemo več semenskega kapitala zasebnih investitorjev, ker smo vzpostavili partnerski odnos.

Prihodnje leto bomo kot trajnostno usmerjena in dolgoročna institucija nadaljevali z obstoječimi aktivnostmi. Še vedno bomo imeli okoli 120 milijonov evrov novih spodbud za leto 2020, enako začenjamo z zagonskimi spodbudami v obliki startup denarja, ki bo še bolj usmerjen v inovativna podjetja in v zagonska podjetja v problemskih območjih. Nadaljevali bomo s semenskim kapitalom z zasebnimi investitorji, tveganim kapitalom, mikrokrediti, garancijami za zavarovanje bančnih kreditov. Upamo, da bomo imeli dovolj virov za vse leto. Še vedno bodo tudi na razpolago vavčerji ter subvencije za lesno industrijo in digitalno transformacijo.

Spominjam se, kako se je pred 10 leti večinoma govorilo samo o visokotehnoloških rešitvah, ki so bile zelo neoprijemljive. Sicer so predstavljale donos in razvojni del, niso pa bile zelo vpete v naše vsakdanje življenje. Zdaj prihajamo nazaj z vsakdanjimi problemi, ki jih bo treba reševati, za kar bomo morda uporabili ravno "higt-tech", ki se je v zadnjih 10 letih močno razvila. Govorim o blockchain tehnologiji, aplikacijah, ki jih bomo lahko uporabili za digitalizacijo najbolj osnovnih storitev. V mislih imam oskrbo ostarelih, ki bo težava v Evropi, v prihodnje pa bomo ravno zaradi novih tehnologij lahko prišli praktično v vsak dom. Tako se bodo visokotehnološke storitve približale ljudem in jim pomagale.

V ospredje torej vse bolj prihajajo ciljne skupine podjetij, ki imajo širši pomen za družbo, ne zgolj samo dobiček in donos, ampak gre za podjetnike, ki bodo s svojo dejavnostjo prispevali k boljšemu življenju v družbi. V porastu so "zelene tehnologije", socialno naravnane tehnologije za zdravo in varno starost, za zdrava mesta in vasi, za zdravo rast in razvoj otrok. Torej, skupine socialnih podjetij, ki se ukvarjajo z zdravim načinom življenja družbe kot celote.

Ali tudi sami osebno kdaj investirate v perspektivna podjetja?

Ne, sama ne investiram zaradi konflikta interesov. Pa tudi, če se odločiš za investicije, moraš imeti toliko investicijskih sredstev na voljo, da njihova morebitna izguba ne vpliva na tvoje in družinsko življenje. Jaz pa še nisem tam. Morda bom investirala nekoč v prihodnosti, saj sem močno vpeta v podjetniško dogajanje v Sloveniji in ga dobro poznam.

Zagotovo pa bi investirala v hčerino podjetje, če bi se odločila zanj, saj se mi zdi pomembno spodbujati in podpirati podmladek, česar se včasih ne zavedamo dovolj. Mlade sem na primer večkrat vprašala, ali bi jim starši kupili na primer avtomobil za 7000 evrov, pa so mi velikokrat odgovorili pritrdilno. Ko sem jim predlagala, naj starše raje prosijo za investicijo v njihovo podjetje kot nakup avtomobila, pa so bili skeptični, da bi jim jih uspelo prepričati. Prav tako bi vlagala v socialna podjetja za izboljšanje življenja, za družine. To se mi zdi pomembno.

Kaj svetujete mladim podjetnikom? Kaj je ključno za uspeh? Trdo delo, ideja, marketing ...

Vse našteto, najbolj pa je ključno imeti "odprte oči in ušesa". Sami sebe čim prej vprašajte, kaj želite v življenju početi, kaj vas veseli. Ne čakajte do diplome, ker že vmes zamudite štiri leta. Nekateri že v srednji šoli točno vedo, kaj si želijo v življenju. In ravno fokus, kaj si želite početi, je izrednega pomena pri uspehu. Seveda ni nujno, da veste, kaj boste počeli, odločite pa se za neko področje ter nabirajte znanje in spremljajte novosti. Nato se vprašajte, ali želite kreirati, ali želite biti del tima, kjer vas bo vodil nekdo drug.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!